tulip
|
Nekateri se začnejo tako obnašat, ko dobijo otroke. Predvsem takrat, ko so njihovi prijatelji brez obveznosti in jih vidi, kako veselo žurajo, da 'se jim dogaja', da se imajo super, medtem ko mora on ostajat doma z družino... In ko tako študira, kakšna krivica se mu godi, ne opazi vsega lepega, kar prinese otrok, zamudi še tisto, kar bi lahko cenil, ker je z mislimi drugje.
Ko sem jaz rodila, sem bila edina iz moje družbe, ki je imela otroka. Prijateljice so se sestajale, hodile plesat, govorile o frizurah in kozmetiki in kje so srečale tega in kaj ji je tisti rekel, kako je bilo na shoppingu... Jaz sem bila v pranju perila, kuhanju, previjanju, dojenju in me njihove debate niti zanimale niso dosti. Čeprav smo se takrat malo odtujile, žal. Ker sem bila pač v svojem svetu, one pa v svojem. Zdaj je spet po starem, ko je otrok večji. Ampak še na misel mi ni prišlo, da bi zamenjala. Ker je dobiti otroka tak čudež, nekaj tako edinstvenega, da tega, dokler nisi starš, ne moreš razumet.
Prav tako ne moreš razumet starša, ki mu ni do svojih otrok.
Vendar mislim, draga anonimna, da pri tebi ni tako. Mislim, da vaju ima rad, ampak da je v taki fazi, da beži stran od vaju, ker se boji, kaj bo zunaj zamudil. Čeprav ne ve, kakšno škodo dela s tem predvsem sam sebi. Jaz bi povzela tisti nasvet, da mu pripoveduj, kaj vse čudovitega se je zgodilo čez dan in ga poskušaš bolj vključit v vajino življenje, pa upam da bo čez čas sam opazil, kaj je zares pomembno.
Drugače pa bo to opazil, ko bo že prepozno, eni rabijo pač več časa...to boš pa sama videla.
Drži se, pa nič obupovat - ne pomaga!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
če bi klical, pa povej, da nisi sposobna vozit, da boš pri kolegici (ali še hujše pri kolegu) prespala in zjutraj prideš 
