|
Anonimen -> RE: Problemi s spolnostjo? (29.11.2007 11:48:45)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Poglej anonimna. Ne vem koliko se kljub temu tvoj partner trudi zate. A naj ti povem, da ta težavica ni nujno vedno psihične narave. Tvoj mož te lahko ljubi a si pred prehitrim izlivom ali mlahavostjo svojega spolnega uda ne more pomagati. To je lahko znak resne boleni lahko tudi psihične ni pa nujno. Tvoj mož mora na pregled k svojemu osebnemu zdravniku. Le ta ga bo napotil k specialistu kateri ga bo pozdravil.
Govorim iz lastnih izkušenj. Ko sem spoznala svojega partnerja je bil na istem. Vsi okoli naju so govorili, da se navzven vidi kako me ljubi, sama pa sem se spraševala kaj je narobe z menoj, da njegov korenjak ne vstane. Veliko sem raziskovala po netu in v knjižnici. Prišla sem do zaključka, da je moj partner bolan. Seveda za zdravnika ni niti pod razno želel slišati.
Pri najinih posteljnih igricah sva si pomagala na razne načine. Kljub svoji težavi je znal zadovoljiti moje potrebe. O svojih težavah pa ni želel govorite. Tudi sama nisem želela, ker me je bilo preprosto strah, da bom njegov moški ego še dodatno prizadela. A sem enkrat le zbrala pogum in mu vse (z nekaj članki z neta ) "pomolila pod nos". Obljubil mi je, da bo odšel k zdraviku, vendar ni povedal kdaj.
Po pravici povedano vem, da s tako težavo nisva sama in sedaj sami, vem, da je ljudi (parov) ali posameznikov s takšno in podobno težavo še kar precej. Je pa res, da nezmožnost moškega spolno zadovoljiti žensko zaradi takšne ali drugačne motnje za moškega še vedno velika sramota (to je v moški glavi) in se zato neradi poslužujejo medicinske pomoči.
Se strinjam s tem kar je tukaj napisano. Tudi midva sva imela podoben primer. Začelo se je, ko sva delala na otročku. Ker sva si ga zelo želela, sva spremljala ovulacijo itd. in točen kolikor je, ko po parih mesecih nič ni blo, naredu tabelo..na kolk ur morava sexat, da ne zamudiva ovulacije. Za vse to se je zelo trudil, ker ni prenesel na koncu meseca, da sem dobila M.
Tako se je začela najina zgodba, na 13 ur (je reku) morava sexat pa konc, od končanja M pa vse do...ne vem katerega dneva točno...(to sem prepustila njemu) vedela sem, da se to ne bo obneslo dobro. Za otročka že, za spolnost pa ne. Včasih je bil tolk zagret, da je reku, jah..bova šla pač iz službe prej, če bo na 13 ur prišlo tako. In dejansko sva šla prej domov, da sva sexala. Tako se je začelo sranje. Oba sva dobila odpor, on je odpovedal,..bil pod pritiskom, da morava ker je ČAS in tako je šlo cel mesec. Rezultat je sicer bil na koncu meseca, bil je pa še en - psihični. In še danes ga popravljava. Sem sicer noseča, a on je čisto na dnu.
Pravi, da me ne more zadovoljit (jaz v tistem sexu na 13 ur pač nisem nikoli končala, ker mi je pej odveč in sem se počutila kot neka mašina) on pa je, ker je videl, da se "mučim" dobil blokado, da me ne zadovoljuje, da mi ni ok z njim...začel odpovedovat....
Tako je to. Hitro lahko pride do blokade in pri moškem je to težko odpravit. Ok, midva veva zakaj je tako, danes je sicer že bolje, a še vedno nisva prišla na "stare tirnice". Hočem povedat, da drug drugemu ne sedimo v glavi in, da drugače razmišljamo. Moški so tukaj res eni reveži. Na žalost. A s podporo partnerke se da marsikaj. Verjemite.
|
|
|
|