Angellina
|
Anonimna jaz se z tem problemom soočam vsak dan. Sicer se trudim biti potrpežljiva, večino stvari preslišim, kimam, pritrjujem, se skušam držati nazaj in si ponavljati, da je moja babi stara in da jo razum pač že pošteno zapušča. Pa vendar bi včasih najraje tulila od jeze, ker me obmetava z tako absurdnimi izjavami, da bi človek skočil iz kože in zbežal v Honolulu!
Take skrivalnice kot ste jo imeli zdaj vi, so pri nas precej pogoste. Vsaj 1x na mesec v omari najde nekaj, kar ji je nekdo podtaknil in potem klicari in obtožuje vse po vrsti, da smo ji med njeno odsotnostjo hodili po stanovanju in ji v omaro dali:
primer 1: hlače ( baje jih je tja dala mami, njene vsekakor niso, še nikoli jih ni videla, začuda, pa so ji prav, tako da jih bo nosila, če so se že znašle tam)
primer 2: škarje (nikoli videla  , tja sem jih dala jaz, da bi se ona zbodla vanje)
primer 3: postelnina in rjuha (mami jih je skrila v omaro, da bi ona zgledala nora)
Enkrat je vsa penasta zatrjevala, da je nekdo prišel k njej v stanovanje in ji popravil šivalni stroj. Prej namreč ni delal, zdaj pa čudežno dela . Gotovo je nekdo imel prste vmes.
Vsakič ko ima večji račun za telefon ali elektriko sem kriva jaz (živim v zgornjem nadstropju in imamo svoje števce), takrat ji moram primakniti nekaj zraven, ker sem sem...ja pač jaz kriva
Za prvi november je znorela, ker je mami rekla, da bo šla na grob proti večeru. Mogla bi namreč it do 12 ure dopoldne, ker drugače izkazuje nespoštovanje do umrlih . Rekla je, da tok časa bi se pa že lahk vzela in da, si glede na to, lahko misli samo eno. Ko sem jo vprašala kaj, je rekla, da ko bo ona umrla, nas nikoli ne bo na grob, da bi prižgali svečo .
Sej je hudo, marsikje je še veliko huje, toda imejmo v glavi, da bomo čez leta mogoče na istem...Stari, sami, nihče nas ne bo razumel, imeli nas bodo za nore, tečne, vsem bomo odveč, s solzo v očeh, zazrti skozi okno...
|
Natisni
