Gina
|
Ja zdaj sem itak prepozna najbrž za odgovor, ampak...meni se zdi, da moraš v prvi vrsti mislit nase. Kdaj boš ti srečna? Če bodo prišli, ali boš čisto ok, tudi če ne bodo prišli? Če boš ok, potem je vseeno, če se požvižgaš na vse skup, če pa ne boš ok, pa ni važen način, a ne, važno da bo tebi ok. Sama bi klicala, pa rekla, da mi je žal, če so užaljeni. Da se mi zdi brez smisla se držat, ker bodo zdaj oni kaznovali sami sebe. Da se mi zdi, da je njim krst gotovo pomembna stvar pa da je najbrž brez veze, da kadarkoli bosta pomislila na krst kasneje, da bosta imela bad feeling. Rekla bi še, da prosim, naj nehata, ker jih imate vi prav radi in da si zihr, da imajo oni tudi vas in da je brez smisla zdaj take zamere kuhat in nekoga kaznovat, ter še sebe zraven, da se ti ne zdi vredno. Potem bi rekla, daj no, babi, dedi, pridita, nam bo vsem lepo. Evo, če pa še potem ne bi prišla, bi pa jaz imela čisto vest, da nisem mogla naredit nič, da bi si onadva premislila. IN se ne bi več tolk sekirala. Prej bi pa se. Kar se tiče obiskov, bi jima podobno kot tukaj gor napisano povedala vsakič, da pač ne morete vsak vikend k njim in da je brez smisla zato se držat, da ju imate radi....in ne bi prišla, če mi ne bi pasalo. Vendar bi ju razumela in bi jih na nek način z besedami pocrkljala, prišla pa ne bi, če mi ne bi bilo. Hočem reči, če si prijazen in pripravljen drugega na nek način razumet, ponavadi sprejme tudi to, da ni po njegovo, da je po tvoje. In to, če jih pokličeš in prosiš, pomeni razumevanje njihovih težav, ne pa popuščanje pri svojih planih življenja in delovanja. Po moje jim itak ni fajn biti skregan. Lahko pa si jezna, kuhaš mulo, ali si žalostna in se spomniš na to vsakič, ko slikce gledaš še 50 let kasneje....meni se zdi zgornja varianta boljša. Cilj je važen in to, da boš ti srečna.
|