|
lelaval -> RE: krst (28.10.2007 1:29:01)
|
calliou - tudi zame je krst nekaj posebnega. In nisem bila čisto nič užaljena, ker moje tašče ni bilo na krstu naše najmlajše. Se je sama tako odločila. Jaz pa imam svojo družino in delim srečne trenutke z njimi.
Saj vem, odvisno je od vsakega posameznika. Mene osebno bi prizadelo, ker sta tako tašča kot tudi tast del moje družine, s katerim si delimo srečne trenutke .
Pri nas je bilo tako, da se je tašča odselila, ko sta se ločila (smo živeli v isti hiši, vsak v svojem šuku). In sta bila večja dva ful žalostna, a se je sama tako odločila, da se 1,5 leto ni niti oglasila, mi pa tudi nismo vedeli kje je. Verjemi, da je meni bilo težko, ker sta bila otroka prizadeta. Pa njej ni bilo niti toliko hudo, da bi se jima oglasila. Ko pa sem jaz po 1,5 leta srečala njeno znanko in me je vpašala, če ne pogreša vnukov, sem ji rekla, da če bi imela željo jih vsaj videt ali slišat, bi to storila - jaz sama bi našla tisoč in en način, da pridem v stik z nekom, ki mi je drag. Ko sta se s taščo srečali, ji je ta znanka to povedala. In res me je tašča potem poklicala, a otroka se z njo nista hotela več niti pogovarjat - preveč sta bila užaljena, da se v tem času ni spomnila nanje in jima niti za RD ni poslala čestitke, kaj šele poklicala. Tako pač je - treba se je sprijaznit, da esnično življenje ni pravljica s srečnim koncem. Zato pa moji troci uživajo s tastom in mojo mamo.
|
|
|
|