RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Maxica -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 20:51:19)

Ne, midva se nisva nič kaj posebno pogovarjala. Jaz sem sicer rojen komplikator, pa sem itak po vsaki NS težila, kaj če itd., ampak moj je pa bolj tak, realen pozitivist, in mi je itak skoz dopovedoval, da bo vse ok, pa mu jaz pol seveda vse verjamem. In res je bilo, hvala Bogu, vse ok.
Sicer pa, ne vem, nerada ugibam, kaj in kako. Upam, da mi nikoli ne bo treba biti v taki situaciji. Res ne vem. Za splav bi se težko odločila, sam vseeno... Mah, saj pravim, raje sploh ne ugibam, če ni treba.



Anonimen -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 20:52:07)

samo nikjer ne piše, da bom živela dovolj dolgo....oz. da se meni ne more kaj zgoditi pri npr. otrokovem 4 letu....in kdo bi ga potem ljubil tako kot jaz oz. midva?


O tem pa nisem nikoli razmišljala....



lex -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 20:59:50)

jaz prvič nisem hotela na NS in nisva šla, drugič sem pa šla bolj zaradi G, ker ima rada, da jo narediš. Pa sem bolj slikice gledala. Mislim, da se ne bi mogla odločit za splav. Ne morem pa trditi zagotovo, ker nisem bila v tem položaju. Je pomoje čisto od situacije odvisno kako se odločiš.



rija -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 21:02:35)

IZVIRNO SPOROČILO: Mič RR

samo nikjer ne piše, da bom živela dovolj dolgo....oz. da se meni ne more kaj zgoditi pri npr. otrokovem 4 letu....in kdo bi ga potem ljubil tako kot jaz oz. midva?


O tem pa nisem nikoli razmišljala....


pa mislim, da je potrebno razmisliti tudi v tej smeri....nama sploh, ker sva med starejšimi starši.....



Marogica -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 21:09:07)

Midva sva razmišljala oboje. Torej s strani otroka, če se nama kaj zgodi, ker sva tudi že bolj stare kante, pa seveda tudi egoistično. Kako bi funkcionirala midva, najin prvi otrok, za koliko bi bil prikrajšan... Ja vsak očitno razmišlja iz svojega zornega kota...In prav je tako. Važno je, da je z odločitivjo zadovoljen in jo sprejme ter se lahko z njo identificira tudi čez leta.

SEm slišala že nekaj staršev, ki imajo resnično bolane otroke(psihično in fizično prizadete), marsikatero grenko reči. In jih popolnoma razumem. Človek, tudi starš, ni robot. ENkrat ti energija poide. Meni se zdi, da mi poleg dveh zdravih energije zmanjka, kaj šele...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] ROko na srce..ne bi se toliko žrtvovala, ker konec koncev pomeni to zame še samo žrtvovanje.

Aja, pač nisem popolna mati in to priznam brez kančka slabe vesti.



*lenc@* -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 21:13:26)

Če bi bilo pri nS narobe in še pri AC, ja sigurno splav!!!
Na morfologijo, to je pa pozno pozno in se bi bilo težje odločit pa ne vem zakaj... Razočaranje bi bilo veliko, ne vem to je odg, težko je to!!!!



Pia73 -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 21:25:01)

Ja, midva sva se o tem pogovarjala. Prvič sem opravila samo NS, pa kaj veliko o vseh teh preiskavah nisem niti vedela, niti razmišljala. Potem pa sem imela 2 ss in rečeno je bilo, da pač zarodek ni bil ok. Tako sem drugič opravila 2x NS, THT in še kak viška UZ.

Obakrat bi šla na splav. Sicer, hvalabogu nisva bila postavljena pred to dejstvo samo skoraj sigurno bi se tako odločila.

Otroka imaš lahko neskončno rad in žrtvuješ življenje zanj a kaj, če tvoje žrtvovanje zanj ni dovolj? Kaj, če umreš, ko je še mali? Kaj če,.... ?

Vsak po svoje se odloči in tu ni nepravilnih odločitev.



blue sky -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 21:33:43)

IZVIRNO SPOROČILO: CeluLitka

Tudi jaz sem med nosećnostjo razmišljala, kaj bi naredila, če bi imela slabe rezultate na NS...... Takrat se si rekla, da bi šla na splav, ne vem pa, kako bi se odločila, ko bi bila postavljena pred odločitev. To sigurno ni lahka odločitev, ampak jaz sem razmišljala tako: življenje  bi bilo verjetno precej težje za nas. Verjetno bi se raje odpovedala nerojenemu otroku, kot pa živela z mislijo, da moj otrok ne bo nikoli normalen, da ne bo mogel iti čez vse faze svojega življenja. Ne rečem, da downovčki ne živijo življenja, saj ga, ampak življenje, ki je v mnogih stvareh drugačno.
Sebično ali ne, tako je moje mišljenje.
.


enako.



jade1 -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 21:43:34)

Če bi izvedela, da ima DS bi šla na splav. Šla sem na NS pri vseh 3. Se bi mi zdelo full sebično do otroka, da ga spravim na svet čeprav vem, da bo revež in z njim tudi cela družina. Sem že preveč revčkov videla z razno raznimi "okvarami", da bi ga pod vsako ceno spravila na svet. Čeprav tako rečt, ko imam 3 zdrave otroke je lahko, kaj bi naredila, če bi bila v tej situaciji pa ne vem.



Pi-kica 1 -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 22:16:19)

Pri prvem otroku sem itak imela samo dvakrat ultrazvok, o kakih presejalnih preiskavah še ni bilo nič govora. Pri drugem sem pa šla na vse možne teste, vključno za AC zaradi starosti in bi šla najverjetneje na splav, čeprav s težkim srcem. A doma sem že imela enega otroka s posebnimi potrebami, sicer ne z genskimi okvarami, a vseeno, hudičevo je naporno.
Po moje, če bi odgovarjale mamice otrok z genskimi okvarami, ki so se rodili, bi verjetno večina za naslednjega otroka dejala, da bi šle na splav. Zaradi ljubezni do sebe in do otroka.



Aja32 -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 22:23:41)

Jaz sem imela pri 2[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] slab izvid NS in THT test 1:50.
Seveda sva se pogovarjala in oba (sicer s težkim srcem) sva se odločila, da v primeru, če AC pokaže DS, da grem na splav. Veliko sva razmišljala o tem in se pogovarjala. Odločitev ni bilo lahko sprejeti.







Samrela -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 22:24:36)

Rekla bi samo to, da imajo tudi drugačni pravico do življenja, a ne? Na ženski je, da se odloči ali ga bo sprejela ali ne. In nenazadnje se kljub vsem preiskavam lahko zaplete tudi pri porodu ali kasneje v življenju.... tako pač je. In ker me ljudje s posebnimi potrebami obkrožajo vsakodnevno sem prepričana, da se življenja veselijo bolj kot marsikdo, ki je zdrav. Še sreča, da jim ga ni nihče vzel, še preden se jim je dobro začelo.



lelaval -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 22:32:32)

Pri prvih 2 ni bilo nuhalne, v 3. nosečnosti pa sem šla samoplačniško - že po nasvetu G. In sva se pogovarjala z dragim in se odločila, da če bi bilo kaj narobe, bi šla na splav. Ampak - kot je že ena napisala - lahko je to rečt, ko pa si dejansko pred takšno odločitvijo, pa je težko. Hvalabogu, je bilo vse vredu.



MAŠKA -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 23:05:39)

Tudi jaz bi se najbrž odločila za splav predvsem zaradi tega, ker starši nismo večni. Celo življnje bi me najedala skrb, kako bi ta moj otrok živel takrat, ko mene več ne bo, kdo in kako bi zanj skrbel, kakšno krizo bo doživljal, če bo prišel v neke druge roke... In če bi naredila splav, bi prav tako žalovala celo življenje. Uf, ob takšnih temah  me je kar strah se odločiti še za eno nosečnost.

Držim pesti za Taulo!




Colt -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 23:07:27)

IZVIRNO SPOROČILO: Samrela

Rekla bi samo to, da imajo tudi drugačni pravico do življenja, a ne? Na ženski je, da se odloči ali ga bo sprejela ali ne. In nenazadnje se kljub vsem preiskavam lahko zaplete tudi pri porodu ali kasneje v življenju.... tako pač je. In ker me ljudje s posebnimi potrebami obkrožajo vsakodnevno sem prepričana, da se življenja veselijo bolj kot marsikdo, ki je zdrav. Še sreča, da jim ga ni nihče vzel, še preden se jim je dobro začelo.


Lepo napisano. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Zares lepo. Čeprav skušam razumeti tudi ''drugo stran....pa mi je vseeno bližje misel, da otrok ni ''krompir'' ki ga vržeš stran v kanto za smeti, če ni popoln po merilih današnje družbe.



Anonimen -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 23:14:34)

Jaz sem šla prvič na NS, ker mi je predlagala ginekologinja. Bila sem čisto zanič od strahu, ker sem bila prepričana, da bo kaj narobe. Ko mi je povedala, da je verjetnost 1: 4860, sem najprej vprašala, ali je to v redu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] (zdaj se lahko smejem, ja). Vseeno pa nisva sploh razmišljala niti govorila, kaj bi bilo, če bi pokazalo drugače.
V drugo sva šla spet po priporočilu ginekologinje, pa tudi zato, da od blizu vidiva dojenčka. Glede na to, da imajo pri nas slabši UZ, sem dobila tako cd z slikicami in 3D posnetkom najinega otročiča. Že zato mi je bilo vredno plača... Tudi tokrat nisva govorila o tem, kaj bi bilo, če bi bil prizadet.
Jaz si vedno mislim, da bi splavila, ampak mislim, da nimam toliko "jajc", da bi to v resnici naredila. Seveda pa ne morem vedeti, kako bi ravnala, če bi bila v resnici v taki situaciji. Prav zaradi tega ne obsojam nikogaršnje odločitve...



Anonimen -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 23:18:21)

IZVIRNO SPOROČILO: MAŠKA

Tudi jaz bi se najbrž odločila za splav predvsem zaradi tega, ker starši nismo večni. Celo življnje bi me najedala skrb, kako bi ta moj otrok živel takrat, ko mene več ne bo, kdo in kako bi zanj skrbel, kakšno krizo bo doživljal, če bo prišel v neke druge roke... In če bi naredila splav, bi prav tako žalovala celo življenje. Uf, ob takšnih temah  me je kar strah se odločiti še za eno nosečnost.

Držim pesti za Taulo!




Jaz pa s tega vidika nisem nikoli razmišljala. Sem vedno bila bolj egoistična in sem se najprej vprašala kako bi mi živeli s takim otrokom, potem pa kako bi tak otrok živel.... Nikoli pa, kako bi otrok živel po moji smrti...



VERONICA -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 23:19:33)

Dvakrat sem bila na AC, in seveda da bi šla splavit če bi bilo potrebno (oziroma rodit). Moj način razmišljanja podoben Rijinem. Mislim da bi bilo egoistično roditi otroka kateri ne bi nikoli odrastel in za katerega bi družba naprej morala skrbeti.

Sem pa pri prvem otroku imela več dileme kot pri drugem. Pri prvemu sem namreč vedela da (zaradi mojih let) obstaja velika možnost da je to edini otrok kateri mi je dan. Torej je ta "egoizem" bil bolj prisoten.

Drugič, z enim zdravim otrokom, je bilo dosti lažje. Hotela sem še enega otroka zato da bi hčerka imela bratca ali sestrico in to je to.

Drugače ali ni egoistično tudi to da ne poskušam imeti še tretjega otroka? Tudi ta bi namreč zelo rad živel?



evelinka -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (26.10.2007 23:23:25)

Jaz pa sem skozi to šla.V bistvu sploh nisem dojemala kaj se z mano dogaja. Zelo velike psihične težave sem imela potem še tri leta. 23.10. je minilo 6 let in sedaj sem se že koliko toliko sprijaznila z dejstvom, da je bolj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]še, zanj in njegove brate in sestre.



Nenya -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (27.10.2007 8:37:51)

Midva sva se pogovarjala, a rekel je, in tudi jaz mislim tako, da je lahko govorit dokler ti res česa ne pokaže, pol bi verjetno drugače gledala na to. [sm=duda.gif] srček bije že pri 6 tednih, noben test pa ni 100%, so lažne negativne in pozitivne.
Mora bit odločitev obeh, zavestna, z vsemi posledicami.



hanakz -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (27.10.2007 8:49:47)

Moja ginekologinja dela Ns rutinsko. Je bila pri vseh treh OK, na nadaljnja testiranja pa nisem hotela, ker itak "ne bi ukrepala"[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley24.gif[/image]. Pa je prišlo tako, da je naša tretja otrok s PP. Ampak veste, vsakič ko me pogleda s vojimi črnimi učki in se nasmeje tako kot zna le ona, si rečem hvala Bogu, da nisem bila postavljena pred to strašno odločitev. Sicer pa THT in AC itak njene bolezni ne bi pokazali.



Anonimen -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (27.10.2007 9:02:40)

IZVIRNO SPOROČILO: hanakz

Moja ginekologinja dela Ns rutinsko. Je bila pri vseh treh OK, na nadaljnja testiranja pa nisem hotela, ker itak "ne bi ukrepala"[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley24.gif[/image] . Pa je prišlo tako, da je naša tretja otrok s PP. Ampak veste, vsakič ko me pogleda s vojimi črnimi učki in se nasmeje tako kot zna le ona, si rečem hvala Bogu, da nisem bila postavljena pred to strašno odločitev. Sicer pa THT in AC itak njene bolezni ne bi pokazali.


[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]



African queen -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (27.10.2007 9:19:20)

Pri mojih  dveh nisem šla delat NS,pri tretjem (če bo kdaj)bom pa verjetno šla in če bi bil rezultat porazen,bi šla sigurno delat splav.



Lianna -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (27.10.2007 18:10:51)

Če bi ugotovili, da ima otrok kromoskomsko napako sem trdno odločena da bi šla delat splav. Samo odločit se ne morm, kaj bi naredila če bi mi rekli, da bo otroček takoj po porodu umrl (ker bi mu npr. manjkal del srca, bi bil brez kakšnih pomembnih notranjih organov). Bi šla delat splav, ali počakala da rodim in potem umre? V drugem primeru bi se seveda še bolj navezala na otročka, ampak vseeno se bolj nagiban k tej odločitvi. Saj je bila enkrat ena forumovka v takšni odločitvi in če se prav spomnim je njena punčka še nekaj dni živela in sedaj ima sigurno lepe spomine na svojo deklico.



Lusa -> RE: Ali ste se s partnerjem pogovarjale ... (28.10.2007 10:41:39)

Pred 5leti ,ko sem zanosila ,še ni bilo takšnega poudarka na NS ,moj g. mi ni predlagal zanjo ,jaz pa odkrito rečeno pojma nisem imela.Pri drugi punčki moji Ajši ,sem bila s tem seznanjena ,ampak nisem šla na NS ,saj sem si mislila ,če je prva punčka ok ,pa mlada sem še(26) ,zakaj bi sploh hodila in si plačevala.Pa še vedno sem govorila ,kaj ti je usojeno ti je.In glej zlomka ,ravno pod mojim srčkom ,ko sem izrekla to izjavo ,sem nosila mojo srčico.

Sedaj gledam na to stvar čisto drugače!Če bi mi sedaj pri 4nosečnosti ugotovili z AC ,da ima otrok kakšno kromosomsko napako ,bi se seveda takoj odločila za splav(oba z možem) ,kajti vem ,kakšno je lahko trpljenje tega otroka.Če bi mi pa lahko 100% doktarji garantirali ,da otrok z DS nima nobene napake ,pa bi ga takoj obdržala ,ampak trpljenje ,ki ga je Ajša in vsi mi prestajali ,to pa več ne!Je pa res ,da ti vračajo ti otroci ogromno ljubezni.

Taula-zate in za tvojo pikico pa ti pošiljam eno veliko[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka1.gif[/image].



Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2] 3   Naslednja stran >   >>