roberta
|
sem rodila v SG pred slabim mesecem in lahko postrežem z nekaj informacijami... sem pa rodila drugič. hm... ja tako je, da se stvari niso dosti spremenile v teh nekaj letih. bi pa rekla, da je to, kako se boš počutil v sg-porodnišnici predvsem odvisno od treh stvari: 1. katero babico dobiš 2. katere sestre so na oddelku 3. gužve pri tem je vsaj meni največji dejavnik babica. jaz sem pri prvem porodu imela eno "grozildo" (saj o njej sem že enkrat drugič pisala na tej isti strani) in ko sem zdaj prišla v porodnišnico, je bila spet ona tam... mene je skoraj kap in sem se skoraj obrnila in šla ven. no potem pa sem izvedela, da je njene izmene praktično konec in da pridejo druge babice. alejuja. me je pa sprejela še ona in mislim, katastrofa. ta ženska res ni za ta poklic. te obravnava kot da si en predmet na tekočem traku, ki ga je treba obdelat. me je skoraj, ma ne skoraj, me je porinila v porodno sobo (mogoče se ji je mudilo al kaj ) in mi nato res grdo vstavila iglo v roko, da me je potem še en teden vse bolelo od tega (se je kasnješna babica čudila, da zakaj mi je pa na takem čudnem mestu dala iglo notri, da še prstov nisem mogla premikat, ker mi je vse zategnilo...). pri tem raje ne omenjam njene mimike, njega naveličanega in nestrpnega glasu ter sikajočih oči... brrr... se mi kar dlake naježijo, ko se spomnim. no ampak kot sem rekla, hvala bogu, je bila izmena in nato sta prišli dve res zelo, zelo prijazni babici (Zvonka in Irena) in to je bilo pa povsem drugo. Prijazni, zgledalo je, kot da jima je mar, kako se počutim in kako napreduje porod, povedali sta mi, če sem ju kaj vprašala in tudi sam porod je bil povsem drugačen kot pri prvem otroku. babici sta me res vodili skozi porod, mi povedali, kako dihat v določenem momentu, kdaj pritiskat, kdaj ne in skratka vse, kar je bilo treba. tako, da sem rodila relativno hitro (4 ure), od tega je bilo le ene 10 minut tistih res neznosnih popadkov, otrok pa je bil potem zunaj v 5 minutah. s tem, da mi niso prerezali presredek, ker mi je babica rekla, da smo rojevali tako, da ga je maksimalno varovala (z dihanjem in s tem, da mi je povedala, kdaj popustiti pritisk). pri prvem porodu pa sem bila tako prerezana kot tudi raztrgalo se je še samo nekaj, ker se je ona coprnica skoraj drla name, da naj že potiskam in potiskam in da sploh ne smem nikoli popustit. in kaj, delaš, kar ti rečejo, saj sam ne veš, kako drugače skratka, tokrat je bilo povsem drugače in moram reči, da mi je porod ostal v pravzaprav, kljub bolečinam, v zelo lepem spominu in bi šla kar še enkrat in res, to pripisujem predvsem sposobnim in prijaznim babicam. ko si na oddelku, pa... hja, čistoča je kot je bila, nič kaj pretiranega... kopalnica bi sploh lahko bila nekoliko čistejša, če ne že posodobljena. sestre so bile tokrat precej bolj prijazne kot prvič ko sem bila pri njih. u bistvu je samo ena za kritizirat, ena mlada, blontna, s kratkimi lasmi, ki divja po oddelku, kot da je zblaznela. tako zelo trešči vsakokrat v sobo, da vsi prisotni skoraj padejo skupaj od šoka tega prihoda (otroci pa se seveda zbudijo in jočejo...). in prisežem, da bo enkrat nekoga, ki bo slučajno stal pred vrati, tako zbila, da bo revež čez celo sobo letel in se kaj poškodoval. druge so pa prijazne in nimam pripomb. zdravniki so pa tudi ok. pohvalila bi pa predvsem ginekologinjo katjo juvan. res prijazna in korektna. pa še tretja stvar, ki sem jo omenila... gužva. ja, je letos res malo očitnejša. vsaj v tem obdobju je bila. kar pomeni, da je več otročnic v sobah (vsaj tri ali pa celo štiri), s svojimi dojenčki seveda. tisto kar pa je mene najbolj motilo je bilo to, da zaradi gužve ni na voljo toliko stvari, ki sicer so... ni vedno razpoložljivih svežih brisač (eno na dan že dobiš, ampak vsaj meni bi pasalo dobiti še eno - glede na to, da takrat kar krvaviš in je hitro popacano, higieno pa tu vseeno ne gre zanemarjati...), tudi ni bilo na voljo več spalnih srajc, pa onih spodnjih mrežastih hlačk, tut vložkov ni bilo vedno na razpolago... skratka, jaz sem, če sem lahko, si kar na zalogo vzela, da če sem res rabila, da sem imela pri roki. in to je to. če pa še katero kaj zanima, vprašajte... roberta
|