roberta
|
jaz sem rodila v sg pred nekaj več kot 2 letoma in hm... mešani občutki no. ena babica (prva izmena) je bila zlata, ime ji je bilo marija (taka bolj svetla, z lasmi do ramen nekje) in je bila taka nežna, prijazna, vse je povedala, itd. potem pa je prišla 2 izmena in z njo ena babica, ki joj... sitna, tečna, samo me je pustila na koncu tko za ene pol ure (pa že prej je ni bilo kaj dosti naokoli), ne da bi sploh prišla pogledat kaj je kaj z mano (pa sem prosila, če lahko pride, ker sem imela mravljince v rokah in ker se mi je totalno vrtelo, da sem mislila, da bom padla v nezavest), pa je moža samo nardla (ker je šel on do nje v sosednjo sobo), da sem si sama kriva, da kaj pa ne diham pravilno. skratka, da ne grem na sam porod, ki se je zamudilo idealen čas potiskanja, ker preden je ona le prišla do mene in ugotovila, da sem pa popolnoma odprta (ker mi je pritiskalo na dol, sem moža spet poslala k njej), so se meni popadki ustavili in pol je bila cela štala (najprej da se je pripravila), da zakaj ne potiskam, naj vendar že potiskam in potem mi je še ena druga začela skakati po trebuhu, da me je vse bolelo še od tega... mislim. groza. sploh ne vem, kako se rodila. samo vem, da mi je odleglo, ko ne vem kaj, ko sem. pa tudi sicer bi blo lahko kaj boljš - npr. čistoča tal (meni se je po nesreči razbil termometer in so tisto živo srebro pustile ležat cel vikend tam), v kopalnici ni bilo zaves, tako, da si vse videl, kar si hotel, če si notri prišel, zdravniki pa so bili kot je rekla, že ena prej: pride, pogleda od spodaj, reče u redu in gre. nekoliko neosebno, a smo si različni, tu dopuščam variacije.sestre so pa pol pol, ene prijazne, drugim je vse odveč. saj hitro vidiš kakšna je katera in potem pač ciljaš na one prijazne. me je motilo pa še to, da npr. zjutraj kar pridejo, vzamejo otroka in ga odnesejo meni nič tebi nič (npr. previt na drug konec sobe). pa ok, saj so ga samo nesle previt in še to ne daleč, a vseeno kako prijazno besedo ali pojasnilo, vsaj prvič ne bi bilo odveč. prav tako za UZ kolkov. pridejo, nonšalantno primejo voziček z otrokom, rečejo, da gre na uz in grejo. ne vem.. no, malo prijaznosti ob tem, malo občutljivosti sem pogrešala. a mogoče je to res težko, če delaš to vse dni. kaj vem. je pa dobra stran sg-ja to, da da imaš na voljo brisač, vložkov, onih mini hlačic kolikot hočeš, da je malo porodnic, kar pomeni, da skoraj gotovo nisi v sobi z več kot še eno osebo, da obiski pridejo kadar želijo in so tam kolikor časa želijo... jaz bom zdaj spet šla v sg. navkljub vsemu. je le najbliže. in računam, da bo pri meni ta 1. babica :) lp, roberta
|