|
natasarobi -> RE: Upanje po splavu-2.del (13.5.2010 12:29:47)
|
zvezdan - tako kot je napisala Lana, če pogledaš za nazaj pri njej ali pa če vzamem za primer tudi Krtexx. Sama sem pa dvakrat mogla prekinit nosečnost zaradi kromosomskih nepravilnostih. Vsi so rekli, da druge ni kot, da poskusimo znova in zaenkrat kaže odlično. Sem že 28t3/7.
lana38 - Sem ok, hvala in že odštevam dneve, da bom ostala doma. 26.05.2010 je zadnji delovni dan, ker moram korisiti še dopust, čeprav do 01.08.2010 je pa še kar nekaj časa. Počasi se pripravljava na prihod našega fanta (malo kupujeva, malo bova belila, malo pospravljava,...). Počutim se OK, večjih težav nimam (razen slabo spanje, izcedek iz dojk, večja utrujenost), malo me skrbi, da ne bi kakšne preeklampsije dobila, zato si merim ponovno pritisk doma, vsak dan poskusim iti na sprehod (čeprav je vreme katastrofa), v službi zaključujem z odprtimi zadevami kakor se da, čeprav mi ravno ne uspeva (vsi hočejo vse na koncu),...
Junija bova začela hoditi v materinsko šolo, upam, da bo vreme sredi junija ok in da bo moje stanje tudi še tako ok kot je, da greva malo na morje. Je pa tako, da nekje globoko v meni tli strah, da ne bi šlo kaj narobe in po nakupu otroške sobe ter vozička me je potem kar zvijalo. Se mi zdi, da če imaš stvari doma in da se potem kaj zgodi ..... Ma, ne bom razmišljala o tem.
Sedaj sva z mojim razmišljala, da bi se še civilno poročila preden bi mali prijokal na svet. Doma sva najino 'idejo' že naznanila, vendar ne vem, če jo bova uspela realizirati pravočasno (itak bi nekaj majhnega, v krogu ožje družine). Itak se že 5 let pripravljava/pogovarjava.
Tako, da se kar dogaja.
|
|
|
|