Naja31
|
Drage mamice, upam, da mi boste lahko pomagale. Z mozem v aprilu pricakujeva prvega otroka. Moj materni jezik je srbski, moji starsi so Srbi, ki so vecino zviljenja preziveli v Sloveniji, jaz sem tu rojena, in tudi Slovenijo smatram za mojo domovino. Doma smo med seboj vedno govorili srbsko, tudi danes v komuniciranju z bratom in babico govorim s srbsko. S slovenscino nimam niti najmansjih tezav, se sploh ne opazi, da ni moj materni jezik. Moz je Slovenec. Zadnje case imava hude debate glede tega ker sem jaz rekla, da bi rada z mojim otrokom govorila v mojem maternem jeziku. Pa ne gre za kaksne obcutke nacionalne pripadnosti, sploh ne, saj jih tudi ne gojim, pri meni gre izkljucno za to, da imam obcutek, da z lastmi otrokom ne morem govoriti v jeziku, ki meni ni materni. Moz se s tem ne strinja in pravi, da bo potem otrok samo zmeden in, da se njemu to sploh ne zdi tako logicno kot meni. Jaz mu poskusam to razloziti s primerom, da bi se midva zdaj preselila npr. v Francijo, da bi on s svojim otrokom govoril slovensko, ne? On pa trdi, da bi verjetno francosko. Jaz tega ne razumem, saj se mi zdi, da je tvoj materni jezik del tvoje lastne identitete, ne glede na to v kateri drzavi zivis. No, zdaj sem pa jaz zacela dvomiti v lastno odlocitev. Mogoce samo trmasto vztrajam in mogoce ima on prav. Kaj ve mislite? Meni se zdi, da bi to lahko otroku kvecjemu koristilo v prihodnjem zivljenju, moz pa misli, da ga bo to samo zmedlo. Hvalezna bom za vsako vase mnenje. Lp, Naja
|