Naty*
|
Žal še ne vem, kaj se skriva v mojem trebuščku, ker je še premajhno. Oba s fantom si želiva, da bi bila punčka, zato ne morem obsojat želje po določenem spolu. Je pa res, da tud če bom izvedela da bo fantek, bom kljub vsemu najbolj srečna na svetu, samo če bo vse vredu. Svojega otročka bom imela rada ne glede na spol in na to, kako bo oblečen. V vsakem primeru bo prišel čas, ko na njegovo oblačenje ne bom imela niti najmanj vpliva! Te pa ne razumem glede plesanja in petja. Men je najbl kjut, če vidim na kaki zabavi kako majhno bitje, naj bo punčka ali fantek, ki brez sramu veselo pleše na praznem plesišču pred odrom. Mogoče si bila vzgojena v duhu, da smo ženske za štedilnik in vzgajat močne moške potomce, moški mora bit pa moški, ki bi bognedaj pokazal čustva, ali celo plesal in pel! Ne glede na otroke....všeč so mi moški, ki se znajo pokazat čustva, ki te znajo zavrtet na plesišču, ali imajo odličen posluh. Za to so zaslužne tudi njihove mame. Glede na tvoje razmišljanje, si ne predstavljam, da bi se ti zgodilo, da bi rodila fantka, za katerega bi se kasneje izkazalo, da je gay. Mogoče se motim, ampak po moje mu ne bi stala ob strani. Želim ti, da bi bil fant!
_____________________________
Točno na rok, 11. 5. 2008, smo postali družinica. Rodil se je sonček z imenom Žan.
|