Gina
|
Druga anonimna, vidiš, meni gredo pa na bruhanje taki osebki, ki posiljujejo druge s svojim mišljenjem zaradi svojih osebnih egoističnih nagnenj. Ja, egoizem je zahtevati od drugih, naj dojijo. Ja, tiste, ki imajo ogromno mleka, ki jih prsi tudi ne bolijo, ker pač nimajo tako zelo oživčenih prsi, tiste komot dojijo, pa komot sredi dojenja spijo.S kakšno pravico potem zahtevajo od nekoga, ki ni te sreče, naj vsako uro ali dve še dodatno stiska mleko ven + vstaja 2x sredi noči za isto zadevo, ker otrok spi, mleko pa je treba ustvariti, torej ga je treba pol ure stiskati- mesece in mesece (to sem sama počela)
s kakšno pravico zahtevaš, da nekoga boli tako, da mu solze dol lijejo od bolečin in to mesece dolgo - mene ni nikdar nehalo boleti, vsakič sem se morala psihično pripravljati, da bom imela spet krvave joške in po treh mesecih dojenja nič več krvave, samo boleče kot bi mi tisoč igel pri vsakem potegu not zabadal. Pa a si ti sposobna se vživeti, a se ti sploh lahko sanja, da smo ljudje različni, da ni za vsakega samo joška ven in dojenje, če prej ne, čez dva meseca, za nekatere od nas ni nikoli to nič drugega kot matranje, bolečina in občutki krivde. Zakaj občutki krivde, ker že več kot 15 let take gospodične, ki nimajo slabih izkušenj, ali samo kratkotrajne slabe izkušnje, razlagajo kako so vse mame, ki ne dojijo, slabe mame.
Matr, saj tudi vsaka krava nima enako mnogo mleka. Pa tudi rodimo ne enako hitro in z enako bolečino. Vsaka ima drugačno dedno zasnovo, se ji maternični vrat odpira z drugo hitrostjo in intenziteto. Ene dobesedno ven vržejo otroka, druge so pa ure in ure v porodni. Zakaj bi bilo z dojenjem kaj drugače? Problem je le v tem, da je prišlo do strašnega nespoštovanja mamic. Pomemben je le otrok. Ne glede na ceno, ga moraš dojiti. Ni važna mama in to, kaj se z njo dogaja, važen je otrok, otrok, otrok, in samo otrok. Mama naj crkne zraven, če je treba. V resnici pa ne narediš nič kaj dobro uslugo otroku, če si neprespan za umret, ker se mučiš z iztiskanjem, pa posledičn siten in nezadovoljen, če so vse telesne izkušnje z otrokom povezane s strašnimi bolečinami in v končni fazi če ni bistvene razlike med materinim mlekom in umetnimi mešanicami. Sama sem zrasla gor na umetnem mleku, pa sem čisto ok. Tisti moj otrok, ki se je najdlje dojil, je bil daleč največ bolan in je edini, ki ima alergije. Torej zdrava pamet mi pravi, da je popolnoma vseeno, če v takih primerih ne dojiš. Ne glede na to, sem 3x podlegla strašnim reklamam, obsojanjem ne-dojenja, obupnim pritiskom, sploh že dolgo tega v ljubljanski porodnišnici, kjer so me zaradi bolečin celo zmerjali. cena je bila čisto previsoka. Bila sem totalna trapa. Nikoli več se ne bi pustila takole izsiljevat. Ne bi več dojila. Ni cene. Zato te podpiram, anonimna. Prav imaš, ne pusti se!
|
Natisni
kdo vprašal, če bom dojila. Konec koncev je to (vsaj zame) nekaj samoumnevnega, zavedam se, da je to najboljše kar lahko otroku dam in dojenje omogoča resnično neko posebno vez med mamo in otrokom, saj ni nič lepšega, ko se 
ponoči zbudi, me gleda, jaz pa ji odpnem modrc, se nasmeji in si kar sama postreže. 
Tako zadovoljna in mirna ni nikoli kot takrat. 
In vsakomur potem povem, da zakaj pa ne, saj ko mleko enkrat je, ga kar čez noč zmanjkati ne more. Če je je, če ga ni, ga pa ni. 
