|
dorotea -> RE: septembrke 2007 (28.11.2007 22:48:54)
|
Tanja Lina, te razumem, da si mogoče razočarana, ampak ne smeš pričakovati preveč, pa vzameš od tu kar je dobrega in skušaš ne zamerit slabega...saj veš, tiste ki nismo tko aktivne na forumu, ker so mogoče naši malčki bolj nagajivi, smo logično tud mal spregledane(se pozabi obmesečnico al kaj podobnega)...naj te to ne žalosti...mene ne, ker je to čisto normalno. Veliko nas je in težko se vsemu sledi...jaz vem, da z nekaterimi sploh še nisem govorila, pa je to najbrž le slučaj in tud vem , da mnogokrat nisem odgovorila, pa ne zanalašč al iz hudobije.
Sem se spraševala tud jaz kje si , kako ti gre? Sem bolj malo časa imela bit na forumu, pa sem se spomnila na zadnje dni nosečnosti, ko smo se dajale katera bo prej rodila...pa sem vaju z NaILo prehitela...poljubčke !
Glede Monty, pa mislim tako, da je imela mogoče kak slab dan in je bla trudna in nenaspana, kot jaz te dni, pol pa jo je razjezilo to pisanje, kako dobro Enejček spi...jaz jo razumem, ker vem kako je lahko utrujajoče, sam vseeno ni prav obkladat druge, ki jim malčki spijo. Tud jaz se spomnem, da je Enejček najprej slabše spal in pil na 2h, tko da je logično da je mamica sedaj tolko bolj vesela in povdarja, kako dobro spi! Jaz ne mislim, da gre za hvaljenje...ampak za čisto veselje. Sandra, ti pa skušaj ne zamerit...mamice smo ranljive, sploh tiste ki nam malčki bolj malo časa zase pustijo. Ti privoščim, da se imate lepo!
Helenav ko sem tebe brala, pa sem kar sebe videla v postu. Tud naša miška je taka, ponoči super spi, čez dan pa sploh noče spat...in ko že rečem, joj kako pridna je danes, začne kričat...pa spet hodimo po hiši. Tudi jaz si že želim malo časa zase, malo crtanja in sproščanja...pa jo imam najraje na svetu, da ne bo pomote...ampak bi rada včasih kam sama šla, na pijačko, ven plesat si pa sploh ne upam pomislit. Tega nihče od okolice ne razume, niti moj mož. Ve tu pa ste na istem kot jaz, vsaj nekatere in veste, da to da mi je hudo in včasih jokam, ne pomeni da ne maram svoje punčke in da nočem bit mama...ker je to sploh ni res!
Danes sem žalostna. Stvar je taka: doma sem cele dneve, z miško sva sami, kolikor le zmorem spravim, nikamor ne grem, razen na sprehode,skuham in komaj čakam da se vrne možek iz službe, da se malo s kom pogovorim, potem pa ko pride se razžalostim, ker takoj po kosilu začne pisat diplomo in dela do večera, potem se sprošča tako da gre tečt, se stušira in vsede za tv...no, takrat je že 10 ura. Jaz pa sem po tistih 15 minutah ob kosilu spet sama, da ga ne motim in nosim Pikico po hiši, pa joka in jo gugam...tako minevajo ure in zvečer sem trudna kot pes. In ko mu rečem, daj imej jo malo ti, slišim: Kaj je to takega imet punčko? Jaz cel dan delam in doma še pišem, ti pa se cel dan s ta malo igraš! Kaj je tako napornega? samo razvajena si. No, danes sem se malo potožila, da lahko njemu, ki ta malo tko ene pol urce na dan pocinga, se ji smejčka in jo žgečka, potem pa , na mama tu jo maš...pa je reku: Veš, ti moram povedat, da nisem mislu, da boš taka!...pa me je tako užalostilo... KaKšna?!?Slaba mati, zaradi tega ker sem utrujena, zato ker si želim malo časa zase, da si lase umijem. Kaj jaz se nimam pravice sprostit? Jaz nimam pravice do kave s prijatelji? Zgleda, da nimam pravice niti do moža, ki bi preživljal več časa z nami. Jaz komaj čakam vikendm ko si bo odtrgal nekaj uric od diplome za nas...pol pa pride vikend in v soboto pride njegov kolega in gresta ven, prespi pri nas, potem v nedeljo pa gremo za cel dan k njegovim staršem, gre igrat nogomet z brati...No, kaj pa jaz? Izgleda, da se z nama ne sprosti ve...jok od ta male, moje teženje, naj bo več z nama...pa saj ga razumem... Ne upam si bitniti ženska več...kaj šele, da bi zvečer se stisnila k njemu in se ljubila z njim...Ne morem, preveč drugih stvari mi manjka...in ko kaj rečem...pravi, da pretiravam in sem razvajena. Prosim vas punce, ki ste dale to čez...to majanje odnosa po prihodu novega člana...prosim, rečte mi da je to le faza...rečte mi, da mine...in povejte kako grem čim lažje čez to...pa kaj naj naredim, da me bo razumel, da bo začutil kaj prestajam?
|
|
|
|