slovenka
|
meni se to zdi tudi kar težka odločitev - po eni strani midva sva cerkveno poročena, imava vse zakramente in nimava kakih slabih izkušenj. Pri nas niso bile stvari obvezne... v cerkev hodiva občasno, kar nekateri kritizirate - ampak ne razumem, kaj je narobe, če greš pač le ob večjih praznikih. Meni se zdijo maše večinoma že zastarele, velika večina ljudi tam nima pojma, kaj pomenijo berila, niti jih ne poslušajo, župniki pa se tudi kaj posebej ne trudijo, je kar eno samo ponavljanje... (za razliko od moje službe, kjer se moramo ves čas truditi, da je kaj novega, da smo vedno boljši...) - in zato več kot par krat letno tam ne bi zdržala, vseeno pa se imam za kristijanko - to je pač en manjši del mojega življenja, ni treba, da sem v vsakem pogledu iber zagreta - za službo, za prijatelje, za cerkev. Si pač izberem, koliko časa katero od tega dobi. Za otroke pa se mi zdi, da je odvisno od situacije, kako bo v danem času pri nas. Če bi bila situacija kot pri al bini, ko skoraj nihče več ne hodi, verjetno tudi moji otroci ne bi, če bo pa vse ok, pa verjetno bodo hodili, tu ne gre za to, da bi bili otroci verni ali ne, ampak za to ker si pač želijo biti tudi tam s sošolci, da se igrajo... vsaj pri mojem verouku ni šlo toliko za vero, ampak za igro, petje, izlete in to je bilo fajn. In tudi samo eni sošolki oče ni dovolil iti in je bila vedno žalostna, ko je morala domov, mi pa k verouku. V tem pogledu jaz otroku ne bi preprečevala. Če bi pa me tam kdo komandiral, pa adijo... še prej pa kaki sumi na pedofilijo... Krščeni pa otroci bodo, se ne ubadam s tem, da jih nisem vprašala, kakšna je njihova volja. Stari so pač par mesecev in ne morejo odločati o vsem... sicer tudi morda kateri od njih ne bi hotel nositi pajaca... sorry, da dolgovezim - verjetno je moj odgovor 'odvisno od župnika'.
|