mamuška
|
Zaradi otroka se življenje ne ustavi, se pa spremeni. Meni nakupovanje od nekdaj predstavlja zgolj in samo nujno zlo, zato ne vidim nobene potrebe, tja vlačit cele familje. Pri nas se nakupi naredijo čimprej, čimhitreje, s čim manj izgubljenega čas - kajti čas, preživet v trgovini, je za nas IZGUBLJEN čas. Je pa to seveda potrebno in kadar mora tudi otrok v trgovino, se je temu treba prilagodit. Kako - to mora pa vsaka mama za svoj podmladek ugotovit. Pri nas so knjige in igrače več kot zalegle, se je pa tudi zgodilo, da smo šli ven ali je šel ven en z otrokom, ker je bilo kristalno jasno, da ima otrok vsega zvrhano mero - jaz mu ne zamerim. Po 30 min v štacuni imam tudi jaz večinoma vsega iber polno mero, pa pač moram vztrajat - otroku pa ni treba, lahko kaj bolj zanimivega počne.
Socializacija - no ja, če bo otrok zaradi obiskovanja trgovin kaj bolj socializiran, potem sem jaz kanarček. Seveda je res, da se mora otrok naučit tudi obnašanja v trgovini, da se ne razmetava, otipava, meče s polic, da je včasih treba tudi kako minuto potrpet - vendar spet do svoje mere. Leto in pol star otrok bo bolj težko prestal enourni šoping, razen če je res ultra potrpežljiv ali če spi. Naš je bil bolj malo po štacunah, pa je še kako socializiran.
Obiskovanje restavracij in gostišč - kako je otrok vajen jest doma? Pri nas smo od prvega dne jedli zgolj in samo za mizo, brez "športnih" vložkov in tako je jedel tudi zunaj, kadar smo šli. Nikoli nismo dopuščali tekanja med mizami, ne pred, ne med in ne po kosilu, izbrali smo po možnosti gostišča z igrali/igriščem, tam je bil lahko pred in po kosilu, vmes je pa sedel za mizo. Basta. Če pa gostišče igral ni imelo, smo vlekli s sabo en ruzak igrač. Kar se pa kofetkanja tiče - sem že napisala svoje mnenje. Ga ni 18-mesečnika, ki bi mamo v eno mero zamaknejno gledal, kako mama kavo pije, ker mu je to - razumljivo! - dolgcajt. Ali ga je treba zaposlit, zamotit, ali se je treba zmenit s kolegicami in vedno ena pazi na vse malčke, da druge kofetkajo in se pri tem pazenju menjate - nekaj je treba naredit, kajti otrok kofetkanje mam niti malo ne gane- in prav je tako.
Niti najmanj se ni treba vsemu odpovedat, ker si mati, se je pa treba majčekno prilagodit in zorganizrat, prisluhnit eden drugemu in sklenit kdaj kak kompromis. Če je najprej šoping, naj bo potem igrišče oz. nekaj v tem stilu - vsakmeu kaj drugega potegne in mu služi kot stimulacija.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
da pokomentiram. 
No in sedaj ste sigurno že v mislih imele 100 drugih stvari, ker smo pač tako narejeni, da si niti sekunde na vzamemo za premislek. Kar je po moje spet čisto normalno. In ko ta čas preteče, nisem več huda in jo lahko celo pobožam ali cmoknem. Pa tudi njih učimo, da ni časa za nič. Vam dam še en primer: Počepnite pred vašega najmlajšega in ga objemite in štejte do 10. Pa me zanima kateri vam bo toliko časa obmiroval v objemu - razen tisti, ki tega nikoli ne počnete, bo verjetno otrpnil od presenečenja. 
