 |
RE: RH pozitivna, coombsov test pozitiven- ka...
17.5.2011 9:24:38
|
|
|
|
Azzurra
|
Pozdravljene.
Naj se najprej zahvalim san, da si na kratko obnovila mojo izkušnjo in morda malce pomirila bodoče mamice s to težavo.
Ja, res sem tudi sama dala to skozi. Zame je bil pozitivni Coombsov test veliko presenečenje in šok. Sem Rh pozitivna, nekaj malega sem vedela o injekciji za Rh negativne nosečnice, vendar se s tem nisem ukvarjala, ker sem bila prepričana, da se mi to ne more zgoditi. Pa sem se uštela. Kdo bi si mislil, da sem to dobila pred tolikimi leti, ko so mi dejansko z operacijo reševali nogo. Ker kaže, da je to bila res posledica pretekle transfuzije.
Moj ginekolog sprva niti ni reagiral, le poslal me je še na eno testiranje. Ker mi je prvič zamolčal te izvide dejansko sploh nisem vedela, da grem še na eno testiranje in sem mislila, da je to pač običajen potek pregledov. Nekako istočasno sem delala nuhalno svetlino, ki tudi ni bila najboljša, zato sva se z možem odločila, da grem na AC. No, na posvetu z genetičarko, ko smo že eno uro govorili o AC, o tveganjih, o terminih ipd in ko je želela še videt mojo materinsko knjižico, smo sploh ugotovili da nekaj ne štima. Prav spomnim se njenih besed, ko je videla z debelim rdečim flomastrom napisano, da je Coombs pozitiven. Rekla je "oooo, s takim izvidom pa ne vem, če je dobro delat AC". Takrat sem dojela, da je pozitivni Coombs lahko velika težava. Naslednji dan sem stopila do ginekologa in ga prosila za pojasnila. Po tistem sva se dogovorila, da me napoti v porodnišnico v nadaljnje spremljanje nosečnosti. Tam so me spremljale zdravnice iz oddelka za transfuzije in ginekolog. Pogosto so mi jemali kri (najprej na 3 tedne, nato na 2, na koncu pa mislim da kar vsak teden) in spremljali vrednost titrov, ki na srečo niso bili nikoli visoki. Praktično vsakič so mi tudi delali UZ. Toliko je bilo ukvarjanja s tem stanjem, da so pozabili na vse ostalo (redni pregledi urina, hemoglobin, sladkor) in v bistvu precej pozno ugotovili še to, da imam gestacijski diabetes. Kot da drugega ni bilo dovolj: slaba nuhalna, posteljica čez maternični vrat, punčka je do zadnjega sedela na ritki, AC nisem smela opraviti, titri in coombs...pa še sladkorna, vključno s pikanjem insulina...
Ves čas sem hodila v službo. Ginekolog v porodnišnici je bil prepričan, da me je moj ginekolog dal na bolniško, moj ginekolog je bil prepričan, da me je ginekolog v porodnišnici dal na bolniško  V resnici proti titrom ne pomaga nič, ne ležanje, ne počitek, ne ubijanje stresa, ne hrana, bolj naporno mi je bilo s sladkorno, vendar sem morda vsaj malo zaradi sladkorne pozabila na to, da me skrbijo morebitne genetske bolezni in seveda ti titri... Delala sem do dopusta pred porodniško, res pa je bilo naporno usklajevat službo, preglede in malčka doma, ki je ob rojstvu sestrice dopolnil 19 mesecev.
Na kratko - spremljali so torej moje titre, testiran je bil tudi moj mož (za krvno skupino in podskupine), ginekolog me je naročil na porod 10 dni pred PDP - želel je izključiti možnost, da pridem ponoči ali med vikendom, ker takrat ni zdravnic s transfuzije.
Porod je potekal ok, hčerki so takoj vzeli kri, takoj po porodu ni imela težav. Res pa je potem prišlo do blage hemolitične zlatenice, ki je bila kar trdovratna. Edino, kar sem res dolgo opažala po njenem rojstvu je bilo to, da je bila precej apatična, zaspana, dojiti se ni hotela oz se je prisesala in v istem trenutku zaspala, tako da sva glede tega imeli precej težav že v porodnišnici. (Medtem ko je pa dudo cucala kot da je konc sveta ).
Tako no, bila je kar naporna izkušnja. Kljub temu moram sama pri sebi priznat, da sem se navkljub vsem težavam in tegobam jaz osebno, fizično, počutila dosti bolje kot v prvi nosečnosti.
Moja hčerka ima zdaj 3 leta in je čudovita deklica. Od 18 meseca obiskuje vrtec, zelo je samostojna, kar naprej vrti svoj mlinček, v primerjavi z bratcem je presenetljivo bolj odporna, zdrava, zdaj jo sicer malce meče trmica, ampak takih kot je ona bi lahko imela še par
No, ker smo že pri temu - tiste dohtarce s transfuzije so mi pojasnile, da "enkrat pozitiven Coombs, vedno pozitiven Coombs", tako da bi morebitne naslednje nosečnosti potekale na enak način, še to so dodale, da je navadno prisotnost protiteles in vrednost titrov v vsaki naslednji nosečnosti višja. Sicer never say never ampak najbrž bi se res težko odločila za naslednjo nosečnost, tudi če bi se kdaj zgodilo, da bi z možem želela še otrok.
Želim vam NIČ zapletov in prosim, sporočajta kaj, vaju bom brala in držala pesti.
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
