Maxica
|
IZVIRNO SPOROČILO: Pikec0 RR Oboje je enakovredno, če ti oboje veliko pomeni. Če poroka ni samo kos papirja ampak nekaj 'več', potem je to popolnoma enakovredna odločitev. Ne vem meni se zdi, da s poroko nekako daš tisti tihi pristanek, da nekoč otroci tudi bodo. Saj je otrok le sad neke ljubezni. No vsaj bil naj bi. Pa dostikrat temu ni tako. Kakor ni nujno poroka vrhunec neke ljubezni z zaobljubo vdanosti 'za večno'. Meni osebno oboje spada v isto kategorijo. In poroka in otroci. Konec koncev če smo čisto pošteni. S partnerjem naj bi bil do smrti, z njim naj bi delil srečo in veselje, žalost in bolečino, ob partnerju naj bi se postaral. Pravim naj bi se, ker to ni nujno. Otroka pa rodiš, ga ljubiš in vzgajaš, trudiš se mu dati najboljšo popotnico za življenje in se ga potrudiš vzgojiti v neodvisno, samostojno osebo, ki ve kje so njegove korenine in ima krila, da lahko poleti. To pomeni, da bo nekega dne otrok razprl krila in poletel. Še vedno bo to tvoj otrok, ampak bo odšel in to s popotnico, ki mu jo bodo starši dali. In par bo ostal sam. In to pomeni tisto za večno. Otrok nam je dan na posodo ne v last. In tudi, ko bo odšel bo to še vedno naš otrok. In lahko se vrača domov, lahko pa odide enkrat za večno. S partnerjem je pa malo drugače. Partner ostane. Vsaj naj bi ostal. In z njim je potrebno potem preživeti tisti preostanek življenja, ko ostane gnezdo prazno. In če hočeš mirno previhariti skozi srednja leta in zavoziti v starost moraš znati najti ravnovesje med brezpogojno ljubeznijo do otroka in partnerja. Samo moje skromno mnenje...sicer kdo sem pa jest? Se strinjam, ful lepo napisano. Tudi meni najina poroka nikoli ni pomenila zgolj "list papirja". V to sem se zavestno podala, s trdnim namenom, da s svojim možem ostanem v dobrem in slabem do konca življenja, če se bo dalo, pa še po tem. Zame to ne velja, da če se bova dvakrat narobe sprdnila, eh, se bova pa ločila. Za svoje otroke bi pa itak dala svoje življenje, gotovo, pomenita mi nekaj najlepšega, kar se mi je v življenju lahko zgodilo. Zanju se počutim odgovorna. Odgovorna, da ju ljubim, taka kot sta, da jima pomagam odrasti, da jima pokažem življenje. Tako da se res ne bi mogla odločiti za eno ali drugo, ker sem oboje vzelo skrajno resno.
_____________________________
Sami sončki okrog mene :)
|