bobek05
|
IZVIRNO SPOROČILO: draganav
Jutri jo pustim za 20 min in me je že zdaj groza kako bo.
Tega ne delaj! Sem se tudi sama sekirala, da je bilo groza, pa ni nič pomagalo. Kvečjemu je bilo še huje, ker otroci čutijo, da nekaj ni vredu. Saj vem, da ti to vsaka reče, ampak res bo bolje, če se boš tudi ti bolje počutila: že med oblačenjem ji pripoveduj, kaj vse lepega bo v vrtcu počela, da se bo igrala, barvala, pela, plesala itd., ko prideš tja veselo (in res iz srca) pozdravi vzgojiteljico, vendar na uvajanjih, ko jo boš za dlje časa puščala tam, ne kramljaj predolgo z njo... ponavadi svetujejo, da se starš čimprej odstrani (to mislim za kasneje, ko je uvajanja konec)... midva sva to rešila tako, da ga je mož začel vozit v vrtec...
Zelo je navezana name, ne zna se sama igrat a kaj, ko nad otroci ni bila nikoli preveč navdušena.
Tudi pri nas je navezanost zelo velika, pa mali ni bil 2 leti z mano doma, azto vem, kako se počutita. Anej se pred vstopom v vrtec tudi ni kaj dosti sam igral, zdaj pa vedno več - se mi zdi, da je to nekako pogojeno bolj z leti, pa nekaj je odvisno tudi od karakterja otroka.
Otroci jo bodo še kako zanimali. Hočeš nočeš potegnili jo bodo za sabo, saj veliko stvari počnejo v skupinah. Pri nas pa je bilo ravno obratno - sem MISLILA, da ne bo nekih težav, ker je bil rad v družbi otrok, pa je rabil kar nekaj časa, da se je navadil. Pa tudi zelo se je navezal na svojo vzgojiteljico, ki jo ima na srečo tudi letos.
Vglavnem groza me je s tem vrtcem. Vsi mi govorijo,da bo, da so se vsi navadili a kaj, če se moja ne bo? Res si ne predstavljam, da bo tam ostala sama brez mene.
Res ne delat tega!!! Ne pokaži ji, da te je groza oz. tudi v pretvarjanju se moramo precej potrudit, da ne opazijo, ker so res neverjetni opazovalci. Izredno majhna možnost je, da se tvoja punčka ne bo navadila na vrtec. Če pride do te skrajne točke, jo začasno izpiši iz vrtca in čez nekaj časa ponovno poskušajte. Ampak v večini primerov se otroci unesejo (veliko prej kot starši  ). Verjami mi! Govorim ti kot mama (ki je pretočila veliko solza, ker je mali jokal, ko je videl, da gre v vrtec) in kot svetovalna delavka v vrtcu... Vzgojiteljice se potrudijo maximalno, da ublažijo ta šok. Prvi mesec je vedno tako, ker za večino otrok to pomeni prvo "ta veliko" preživljanje časa brez mamice in atija. Par solzic (ali pa cel potok) še ne pomeni, da se otrok ne bo navadil. O resnejših prilagoitvenih težavah lahko začnemo govoriti, ko se pojavijo težave s prebavili (npr. ne odvajajo blata), težave s hranjenjem (odklanjajo hrano), zbolijo na dihalih (napadi stiske) itd.
Res razumem, kako se počutiš, ker sem bila in smo vse mamice na istem in se bojimo, da se pa NAŠ otrok ne bo navadil... in srce nas boli, ko smo ločene od njih in premišljujemo ves čas ali ravno tisti hip joka ali vpije "mami"...
In vsakič, ko se sprehodim mimo igralnic vidim vzgojiteljice, ki stiskajo k sebi ta največje "jokavčke" in veš kaj? - ne jočejo... Tu pa tam zahlipajo, opazujejo kaj se dogaja okoli njih,... in vse je ok, dokler ne pridejo starši. Potem pa spet v jok in zato starši dobimo občutek, da ves čas jokajo, pa sploh ni tako.
Upam, da sem te kaj potolažila. Če te bo pa res skrbelo, pa se pogovori z vzgojiteljico. Prepričana sem, da te bo potolažila... Pa veliko uspehov pri uvajanju in čim manj solzic..
Aja, pa še to - popolnoma normalno je, da se te te prve dni oklepa. Ti ji predstavljaš edino poznano, pa še mama si. Pri nas je bilo isto.
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|
Natisni
. 
), da je na koncu že vzgojiteljica rekla, da je res moteče. Enih par pa je res jokalo par minut, potem nehalo in spet jokalo. Čisto odvisno od otroka. So pa res tudi takšni, ki so presenetili svoje starše in hodijo prav z veseljem. 
