julam
|
Tejcha, good job!!! Res imamo eno Karolinco (51cm, 3300g) doma, ime za fantka pa naj ostane skrivnost, če ga bomo še rabilli ... Glede kapljic bom pa sporočila, če bomo potrebovali, zdaj imam ene zeliščne brez sladkorja, bomo videl, kako se bojo obnesle. Ah, sej na koncu tako dolgo probavaš, da že samo od sebe izzveni . Moja porodna zgodba: 2 dni čez rok sem bila pri G, že malo odprta, popadkov nič, mala veselo brcala, pa me je G napotil v P naslednji dan, to je bilo prejšnjo sredo. Uf, dolga noč je bila, ne maram takega čakanja, sem bila nervozna in nič spala. No, zjutraj ob 7h sem bila v P, po vsej papirologiji me pregledajo in ugotovijo, da je stanje nespremenjeno, ampak da grem lahko rodit . Ne maram poseganja v naravo, ampak tokrat dobro, da sem se pustila pregovorit, ker bi se pupki do naslednjega dne že zelo slabo godilo. No, ob 11h sem bila v porodni, ampak punce, te 4 ure so se mi neskončno vlekle. Bila sem živčna, če nama bo z možekom zneslo pravočasno rodit, da bo lahko on popedenal še fanta (en je bil v vrtcu, drugi na Štajreskem pri tašči). Do 12h sem ležala tam na mizi, mehur predrt, CTG NIČ, gledala sem na uro in bila že čisto znervirana. Ne, ta dan res NISEM BILA RAZPOLOŽENA ZA ROJEVAT. Babici sem povedala, da morava do 15h bilt konec, ker mora ata potem v vrtec. jao meni, namesti, da bi se sprostila, sem študirala za naprej. K sreči sem imela super babico, ki je videla, da ne bo z mano nič, zato me je nafilala z zdravilom, dda sem bila zadeta kot raketa in mi našopala umetne popadke. Pa smo v eni urci rodili. NIČ ŠIVANA . Ampak da ne govorim, kako me je potem bolelo, ko so me pritiskali na trebuh,ker se je ovojnica strgala in ostala notri. Popustila sem in solze so mi začele teči. Zato so me vrgli v narokozo in sčistili. No, pa je potem le bilo konec. Prva dva poroda sta bila bistveno lepša, ker sem bila sproščena in sem se prepustila. Tokrat pa brez veze. Če grem še kdaj, def ne grem tako. OK, sem mal naložila. Sej tiste, ki vas ne zanima, upam, da se preskočile. Yenni, ti pa le pogumno!!! Pa sej vem, da boš! Fanta se še malo lovita, ampak načeloma sta me kar presenetila. Ljubosmje se sicer čuti, ampak dete k sreči veliko spi čez dan in imam res veliko časa za njiju. Rada jo tudi popestvata. Sploh tamali ima zgleda ful čut za sočloveka, ker jo lepo poboža, pestva in se ziblje , medtem ko tavelik zna bit bolj grob. Ampak upam, da mine tudi to čim prej. kar pa se tiče našega septembrčka: je moja maza, ful je modrijanček, praktično vse se da zmenit z njim. Ful rad riše, že nariše kakšno razpoznavno stvar (npr človeka, danes je narisal ladjo in stopnice, ki vodijo nanjo - sem bila čist šokirana), rad poje, pleše. Vidi se, da v vrtcu ustvarjajo. Zelo rad kuha, komaj čaka, da bo velik, da bo lahko kuhal kosilo (joj, da bi bilo res ). Domišljija mu dela 100/h, zelo dobro se že vključuje v igro, predvsem z bratom - zna lepo sledit njegovim idejam, tudi sam daje predloge. V vrtcu ga imajo starejši otroci ful radi, sploh punčke ga skoz lupčkajo . Kahlica je še vedno odvisna od njegove volje, ful je smotko, ker vem, da zna kontorlirat in povedat. Ampak enostavno je tako trmast, da nima smisla. Tako. Zmatrana sem do nezavesti, danes sem se uspela zleknit na kavč 2x po 10'. Mala je zaspala pred pol urce, jaz pa sem vam namenila eno dolgoooooooo poročilo. Brez zamere , sej me zdaj en lep čas verjetno ne bo . Tavelikega fantolina čaka operacija žrelnice in ušesk - ima zamašene sluhovode in je že na pol gluh. Kar je zelo naporno, saj je postal zelo glasen (da se sliši), asocialen (ker se težko vklopi), pa še vsako stvar je treba n-x ponovit in to tako , da te gleda in bere iz ustnic. groza, prav smisli se mi. No, operaciji sta rutinski, ampak bo pa kar nekaj časa doma... OK, punce, se beremo!
|