Anonimen
|
Žal mi je frutka,zelo.Jezna sem pa na vse,ki dajejo neumesne pripombe,posebno zdravstveno osebje,ki se je zavezalo Hipokratovi zaprisegi,pa jo je pozabilo,prepogosto pozablja. Ne obsojam nobene osebne odločitve kateregakoli človeka,ker je to njegova osebna stvar,njegova intimna zadeva in,ker nikoli ne veš,kaj tebe čaka v prihodnosti,če tie življenska pot ne zanese pred take težke odločitve. Ti pa si bila še posebej opravičena za tako odločitev,glasove,ki si jih slišala pa so glasovi,ljudi,ki ne bi smeli opravljati tak poklic. Vem,da so zdravstveni delavci samo ljudje ampak... samo en primer,pri katerem sem bila prisotna.Mlado 21 letno ženskico pripeljejo v operacijsko,vso objokano,ker je prišla na abrazijo.Zaupa mi v solzah,da je že to četrtič,da ne more donositi,tako zelo zaželjenega otroka in z žalostjo v očeh pogleda moj nabrekli trebuh.Joj,kako me je postalo sram,kar nekako krivo sem se počutila,pred njo. Ginekologinja vsa nežna in tolažljiva pač naredi svoje delo. Petnajst minut za njo naslednji poseg.Prostovoljni splav,pri 18 letni punci. Nesramno obnašanje dekleta je že načelo mirnost zdravnice. Ko pa je zdravnica spoznala,da se je punca zlagala v tednih nosečnosti in je v ledvički pristala nekajcentimetrska vrečka z polodekom je bilo potrpljenja konec,še posebej,ko je na listu razbrala,da je to že drugi načrtni splav.Napela ji je nekaj krepkih,čeprav ne bi smela,ji je vrgla pod nos predhodni primer,češ,tisti,ki si ga želijo,ga ne morejo donosit,ona pa stran meče možnost.Malce je izgubila nadzor nad seboj,ne pretirano,ampak, človeško.Ampak,takrat sem se strinjala z njeno jezo.
|