1.april
|
no, preživela tale SS s tabletko v LJ. Moram rečt, da so bili moji strahovi prenapihnejno večji, kot kar se je potem dejansko dogajalo 
Zjutraj sem šla not, popoldne, malo pred 16. uro, pa so me odpustili b.p. Sem šla edina tako hitro ven in prva v sobi sem splavila. Malo sem se čudno počutila, ker sem bila najstarejša v sobi (bile smo 4), krčev niti nisem imela močnih (pač take, kot jih imam ob močno menstruaciji, zame so to znosni), pridno sem pojedla protibolečinsko (Naklofen al Nalgesin sej ne vem več), krvavela sem zmerno - pač jaz, ki ob M itak ne uporabljam niti vložkov, niti tamponov. Krvavim tako malo, da mi zadostujeta dva lističa wc paprija. Ko se hoče vlit - to začutim prej in grem lahko na wc - kot bi šla lulat. Pa je pol mir za neky časa. Isto je bilo tu pri SS. Najprej so mi vstavili dve tabletki za mehčanje m.vratu (moram rečt, da je bila to zame precej neprijetna -boleča - stvar; men je zoprno da mi kdo šari z rokami po tamali, sploh v prisotnsoti nekih vajenk. Tukaj bi bilo vljudno, da vsaj vprašajo a me moti (seveda da me) oz. da povejo tile so pa vajenci/stažisti/vatevr in bi prisostovoali če dovolite?!?), ki se nista raztopili in sta ob pregledu z UZ, čez nekaj ur sami padli ven. Tudi one tabletke, ki jih dobiš za med ličnice se mi nista raztopili, edino pod jezikom sta se. Torej, ob 8,30 sem dobila one vaginalne tablete, čez tri ure une za med ličnice, nekje okoli 13,30 sem imela UZ, kjer je dr. ugotovila, da plodu ni več in da grem lahko domov. Na UZ se plod res ni videl (prej se je). Dobila sem 5 dni bolniške, doma sem (dobesedno) ležala v pojstli 7 dni. Mi je pasalo ležat, vstala sem samo za na wc in kaj jušnatega za pojest. Čim sem bila pokonci, me je bolel cel trebuh (kot pri močni M). Prav krvavela sem dem dobra dva tedna, potem sem imela še rjavkast izcedek in po dveh tednih in pol je bilo vsega konec.
Danes sem se naročila na kontrolni pregled pri mojem G, ki bo drug teden. Upam, da bo vse ok, no, čutim da bo vse ok.
Počutje se mi je izboljšalo za 180st. Prej sem bila skos neky slabotna/brez energije, zdaj se počutim bolj(š)e, kot da mi nič ne manjka. V petek začnem tudi z akupunkturo, da se hormonsko uravnovesim in resetiram telo, upajoč na novo nosečnost. Seveda bom prej (pred akcijo) počakala na prvo M po SS.
aja, ne sprašujem se "zakaj jaz", nimam nekih občutkov krivde, slabe vesti,...no, vsaj ne še. Na to izkušnjo gledam kot na nekaj, kar se je moralo zgoditi, kar se vsakodnevno dogaja in na hvalabogu se je meni zgodilo dokaj kmalu (dejasnko sem splavila v 8/9t čeprav je plod odmrl v 6t1d), nekatere nesrečnice so imele SS v bistevno višjih nosečnostih, moj je bil (vsaj) v velikosti Lešnika.
Hočem povedat, da izkušnja/krvavenje/bolečine niso bili pol tok boleča/grozna, kakor sem si jo prej slikala v glavi.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Prvi spontani splav je bil v začetku julija letos. 
