|
beli -> RE: moja mama!!! (18.8.2007 10:32:24)
|
ja, hvala piščanc, to bi tudi moj dragi znal rečt v navalu jeze. Razlika je v tem,da jaz nisem zamerljiva in spoštujem tudi želje drugih, ter jim prisluhnem. Tudi, ko pazim otroke od katerih prijateljic, naredim tako kot one naročijo in če otrok reče zakaj, rečem, zato , ker je mama tako rekla in je prav,da jo ubogaš. Pač smo si ljudje različni. Jaz bi se z mojo taščo rada pogovorila kaj glede moje hčere, ampak ona sploh ne želi nič poslušat in ko ji včasih vsi hočemo nekaj dopovedat, ona še kar svoje trdi. Nikoli ne prizna,da imaš kaj prav in ne sprejme nič drugačnega, novega. Na žalost je tak,da se mora vsak- če živiš v isti hiši malo prilagoditi. In čisto tak, če ona ne šmirgla mene, še jaz ne bom nje. Nje ne bom učila, ker nima smisla, tako al tako naredi svoje, jaz bom pa tamali vedno povedala,kar se mi zdi prav in kaj ne. Ji bom pa pustila prosto pot, ko odraste- naj gre na katerokoli šolo in kamorkoli v svet, jaz jo bom pri tem podpirala in naj gre v svet, da ne bi živela zraven naju, ker se ne bi želela vtikovati v njeno življenje, družino. To pa vedno pride, če živiš skupaj. Privoščim ji,da bi bila srečna, da žurira in še sama bom šla z njo na kak koncert, v kino, na bazen. Moja mama mi ni privoščila, da se imam lepo in nikoli nisva šli skupaj nekaj lepega počet. Ni mi dovolila,da grem v tisto srednjo šolo, ki sem si jo želela, ker ne bi mogla imeti nadzora nad mano. No,tega ne bom svoji hčerkici nikoli naredila. Vedno jo bom učila naj gre in uresniči svoje sanje. Ker ji res privoščim. Vem pa,da večino mamic moti, če one nekaj rečejo in tašča pred njimi kontra naredi. Verjetno pa že imam kaj maminih genov-nadarjenost za glasbo in ples že. Sprejmem kritike. Kljub vsem nasvetom, še zmeraj bom ubrala tisto pot,ki se mi bo zdela najbolj primerna. Trenutno, morda pa že naslednje leto čisto drugače.
lp
|
|
|
|