|
beli -> moja mama!!! (17.8.2007 12:23:41)
|
No vredu, če imaš s taščo težavo, še ne boli tako, pa vsaj ni zamerljiva, če ji kaj povem. Z mamo imam resen konflikt, ki traja od moje nosečnosti. Mama in oče sta namreč ločena in jaz sem živela pri mami. Imela sem redne stike z očetom. Zdaj želi mama,da na vse družinske zabave vabim le njo. S tem bi ji naj izkazovala ljubezen. In od lanskega junija, ko je moj oče prišel v cerkev gledat krst vnukinje, je vse narobe. Ves čas me nekaj obtožuje,da imam njega rajši kot njo in naj rajši njega vabim in vse obrne tako da ona postane žrtev. Povabila sem jo neštetokrat k nam, pa noče priti, ker pravi, da ne želi srečati mojega očeta. Ko smo bili na morju in jo je tašča povabila, pa je prišla. Žlahti je rekla, da je nikoli ne povabim in niti za moj rojstni dan ni imela časa priti. Sestrični je rekla, da od krsta, ko sem jo jaz tako strašno prizadela, nisem več njena hčerka v pravem pomenu. Vglavnem, tamalo je hodila v vrtec gledat in tu in tam smo mi prišli na obisk. Če sem slučajno prišla sama in je bila tudi ona sama doma, me je začela takoj obtoževati in gnjaviti in sva se kregali, ker je rekla, da nisem normalna, da bi povabila oba in da je ona v življenju naredila veliko več za mene. Ločila sta se pred 26.leti. Zadnjič mi je rekla,da bo tamalo vzela ven iz vrtca za kakšno uro, ker ima dopust in sem rekla,da vredu,ampak da želim, da mi vedno to pove. Potem je spet popizdila, da tak vidi,da meni ne paše,da je z njo, jaz pa tega sploh nisem rekla in se obnašam do nje kot do neke šmrklje. Potem sem rekla,da sem bila srečna ko sem rodila in je večkrat prišla k meni- smo 30.km narazen, pa je rekla, da je ne rabim več vabit na noben rojstni dan, krst, nikamor, ker ne bo prišla in tudi, če milijonkrat rodim, ne bo prišla. Po tem sem ji rekla, da pol pa ne rabi prit in odložila. Zelo sem pod stresom in občutljiva zaradi tega, ker se ne razumeva in ji ne morem dopovedat, da bomo na večje slovesnosti povabili oba- to sva se zmenila z mojim. Zaradi tega stresa sem zelo žalostna in me še take stvari s taščo, ko vidim,da dela po svoje in me ne upošteva, še bolj vržejo s tira. Ampak ne bi se pa skregala z njo, ker nisem zamerljiva, želim s pogovorom rešiti zadeve. Uf, kaj me še čaka. Težko se je izogibati lastne mame, ker jo imam res rada, ampak vedno, ko jo pokličem komaj čaka,da me lahko spet maltretira in to ne prenesem več. Zato je nimam volje več poklicati. Samo jokam. Beli
|
|
|
|