katis
|
Zdravo mamice Mi smo imeli pa celo kolobocijo in smo šele spet prišli nazaj domov. V torek 14.8. smo imeli posvetovalnico in so ugotovili, da je naš Bor shujšal pod porodno težo . Patronažna ga ni tehtala in tudi nič opazila, da ne pridobiva dovolj, zadnji teden pred posvetovalnico pa mi je mleko očitno začelo hitro presihati in je mali začel iti nazaj. Ker ni imel niti pred tem še nobenih dojenčkastih debelušnih rokic ali nogic, ni kapnilo čisto nobenemu, da mali hujša. njegov jok pa smo in so vsi tolmačili za krče Revež pa je bil lačen. In zato bi morali v bolnico, kar sem se pa precej ustrašila, saj bi tako slaboten lahko mimogrede na otroškem oddelku fasal še kaj od drugih otrok... In ker je na srečo moževa sestra pediatrinja in je ravno prišla nazaj z morja, smo se z našo pediatrinjo zmenili, da gremo k svakinji namesto v bolnico, da bo mali pod kontrolo. In TAKOJ štartamo z NOVOLACom. In naš mali Borči je jedel in jedel in jedel. Ter spal s tako zadovoljnim izrazom na obrazku, da sem kar jokala, ko sem ga gledala. ZRaven pa tisto samoobtoževanje - le kako nisem opazila, zakaj nimam mleka, zakaj zakaj... Ampak na srečo je sedaj že pridobil svoj primanjkljaj in že lovi svojo normalno težo. Danes smo se tako navagali že cca 3,5kg, kar je za en mesec že sprejemljivo. A fant še kar je in je . Sicer sem še nekako v dilemi, ali naj zatežim za Tametil tabletke, da bi se mi ponovno tvorilo mleko, ker mi je meni že skoraj čisto izginilo (morda potegne prvo minuto še kaj ven, potem kar ni več ničesar ), ali se naj sprostim in le dajem umetno mleko Po eni strani mi je hudo, ker nama z dojenjem očitno ni zneslo, saj sem si in si še želim dojiti, po drugi strani se pa bojim spet več na dojenje zanašat, da ja ne bi bilo spet kaj narobe. Z umetno hrano pa ves čas vem, koliko poje in ali je to dovolj. Sicer pa s kakanjem in spanjem ni težav odkar je sit. Spi v svoji posteljici, a proti jutru ga vzamem k sebi, da se še cartava. Jemo nekje okrog polnoči, okrog treh, potem okrog pol šetih do sedmih. Torej ni problema. Dejansko mi sdaj s flaškami vzame skoraj manj časa, kot prej dojenje, saj mi je tudi po uro visel na prsih, popil pa očitno ni dovolj, saj je takoj jokal in tlačil rokice v usta ter nato ni in ni zaspal. Sedaj pa zaspi kot angelček. Sladki moj mali. Vam povem, tako grozen občutek, kot sem dobila v toerek, ne želim doživeti nikdar. Pa ni nihče ničesar očital. Še zdravnica je rekla, da se to lahko izredno hitro zgodi, da gre otrok takole nazaj, če mleko začne usihat. Ampak meni, možu in vsem skupaj je bilo tako grozno pri srcu. Še dobro, da se je Bor tako hitro popravil in je pravi borec. In baje je bilo še vedno tako hitro, da smo šli na umetno hrano, da ne bo imel nobenih posledic. Sedaj ga prav z veseljem pogledam in opazujem, kako se polni podkožje, pridobiva tiste baby maščobne obročke in postaja vse bolj okrogel v lička. In koliko več energije ima. Sedaj je pravi moj mali SMEJKO, kadar ne spi. Sedaj je namreč tak priden in radoveden dojenček, ki niti najmanj ni naporen. Oh, kako ga imam rada.
|