 |
Kaj pa, ko se otrok boji vzgojiteljice?
8.8.2007 16:57:46
|
|
|
|
Anonimen
|
Naš otrok ima letos spet novo vzgojiteljico, zdaj že tretjo. In ta je spet ena taka na videz bolj brezsrčna ali kako naj temu rečem. Taka regimentna, govori pravilno slovenščino, otroci pa skoraj da morejo mirno stat, ko se z njimi pogovarja. Je po izobtrazbi učiteljica in, kolikor sem jaz uspela slišat, z otroki dela tako, kot bi bili v šoli, pa še to pred 50 leti. Zadnjič sem bila zraven, ko jo je en fantek samo vprašal, če knjigico, ki jo je prinesel, lahko vzame zdaj za domov, pa je bil cel kup takih strogo izrečenih vprašanj iz njene stranii in to na tak način, da sem jaz kar z odprtimi usti gledala, fantek pa je skoraj začel jecljati. Da zakaj jo je pa prinesel, pa če so jo že prebrali (ker takrat nje ni bilo), pa katero knjigico, pa kje da je, pa no vidiš, jaz tega nisem vedela, pa take fore, brez veze. Pa še sandal si kao ni znal pravilno obut oziroma je imela pripombe, da kdaj bo pa copate pobral, ker so bili še na tleh. Pa je že spet napol jecljajoče odgovoril, da jih bo potem pospravil, ko se bo do konca obup, in mu je odvrnila: TAKO SE PA NE OBUVAMO!!!!
V glavnem, Tibor se je boji. In joka. Zvečer in zjutraj, da ne gre v vrtec in da naj ga izpišem. Bilo je tako prvo in drugo leto, ko so imeli tudi eno tako neprijazno vzgojiteljico, lani je bilo super, so imeli eno krasno "mamo", zdaj pa spet štala. In prav zasmilil se mi je včeraj, ko je rekel popoldne, veš, mami, danes je bilo pa v redu v vrtcu, se nisem nič bal. Ker ni bilo Anice.
Malo bom še počakala, kakšen mesec. Ampak kaj pa če ne bo bolje? Naj spet trpimo vsi celo leto ali naj ga vendarle prepišem v drug vrtec, kjer pa pojma nimam, kako bo.
Aja, pa še to: drugi otroci nič kaj preveč ne jamrajo.
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, sploh več nisem vdela, kaj naj naredim. Najprej je dobil eno klofuto, ker je bil totalno histeričen in ni zaleglo čisto nič (ne pogovarjanje, ne crkljanje, ne igroranca, nič - pa to že od včeraj od 19. ure dalje), potem še eno čez rit. Grozno, da ne govorim, kako sem se takrat in po tem počutila. Pa še zdaj se, seveda. Poden od podna, obema se že čisto meša. 
