Neža81 -> RE: Osebna izpoved: Sara, Lara, Nal (17.7.2007 16:56:17)
|
Sama sem pred 20 dnevi na točno polni 23 teden nosečnosti izgubila dvojčka (fantka in punčko). Moja dva sta bila dva tedna nad povprečjem velika in težka ( 530g - 29,5 cm in 640g - 31cm), pa sta kljub temu živela samo 7 in 11 ur. Čeprav sta bila tako velika, pa nista imela razvitih organov, kar je glavno za preživetje. Kaj šele, da bi preživela v 21 tednu. Meni so zdravniki rekli (ko sem prišla v bolnico v 19,5t nosečnosti), da je možnost preživetja pr 24 tednih, ampak še to samo 30%. Pr 24 tednu začne mamica dobivat inekcije za razvoj otrokovih pljučk, prej pa pljuča niso dovolj razvita za oreživetje. Tudi moja dva otroka so dali po porodu na mizo, da so jih stehtali in izmerili, ker sta pa res bila velika za svojo gestacijsko starost, so tudi zdravniki dobili upanje za preživetje in jih nato dali v inkubator - še isti dan sta se oba poslovila. Starša sta v hudem šoku, sploh ker se je to zgodilo mislim da v nekaj dneh (nisem čist prepričana), mene pa so na to pripravljali v bolnici že cel mesec in sem že cel mesec živela tudi s to možnostjo prezgodnjega poroda. Ne bom govorila o bolečini, ker kdor tega ne doživi, ne more vedeti kako boli. Preden sem rodila, je k meni prišla pediatrinja in še enkrat poudarila, da res ni možnosti za preživetje in tudi če bi se slučajno zgodil čudež in bi preživela, ne bi zrasla v normalna človeka, ampak bi bilo z njima precej precej hudo. Je pa res, da so zdravniki zelo neprofesionalno "opravili" glede komunikacije s to nosečnico. Baje so ji rekli: Zakaj pa niste šli na redukcijo,ko ste izvedeli da so trojčki!!! Saj pa veste, da je žensko telo ustvarjeno samo za enega otroka!!!" Ko ti je že tako zelo hudo in te noben ne more potolažit, ti za povrh še nekdo izreče te besede. Skrajno nečloveško!!! Vem, da je hudo, vendar mislim, da bosta starša čez nekaj časa le uvidela, da se ni dalo pomagati in da je najbolje tako, kot je.
|
|
|
|