|
mamuška -> RE: Osebna izpoved: Sara, Lara, Nal (18.7.2007 23:02:17)
|
Obe zdravnici, omenjeni v izpovedi poznam, sta (bili) tudi moji. Ne dvomim v strokovnost nobene, njun odnos pa je ena sama katastrofa. Šajini sem enkrat direktno vrgla v obraz, da je velika škoda, da je ginekolog in še ženska po vrhu, da bi naredila veliko uslugo svojim pacientkam, če se preusmeri na patologijo. Od takrat dalje, ko je mojega zdaj 4 letnika razglasila za mrtvega in sem se morala z vso močjo skregat z njo, da VEM, da otrok ni mrtev, se je ogibam, kjer se je le morem. žal sem jo tudi v tej nosečnosti po nekem čudežu 2 x nabasala, moram reči, da je tokrat bila vsaj korektna. Blejc je nesprono strokovnjak, vendar groba, neotesana po obnašanju, brez trohe empatije, hladna ko špricer, zelo rada je vzvišena. OD nje dobit en odgovor, je kot bi dobil sedmico. Resno dvomim, da lahko otrok v 22. tednu dejansko preživi, še bolj dvomim, da lahko preživi brez poškodb za vse življenje. Kljub temu pa nihče in nič ne opravičuje odnosa, ki ga je doživela ta mati in odnosa, ki ga vsakodnevno hočeš-nočeš prenašamo nosečnice, vodene v Ambulanti za patološko nosečnost, ko bi dostikrat tistemu tako zvanemu strokovnjaku čez mizo najraje pljunil v obraz, tako se obnaša do tebe. Saj nosečnice nismo smeti, nismo imbecili in izrodki, brez možganov, čustev in zdrave pameti, da bi nas obravnavali tako, kot nas. PAtološka nosečnost, pa naj si gre za dvojčke (trojčke itd), za sladkorno, za senzibilizacije, za prekratke mat. vratove, razne okužbe od toxe dalje, smo še 3 x (ali pa 10x) bolj zaskrbljene in od svojih ginekologv, ki običajno niso navadni "penzlni" , so mag., prof, doc itd, napotene k nekomu, za katerega menijo, da je še večji strokovnjak od njih samih. DObile naj bi informacije, odgovore, razlage, - kaj pa dobimo? Sama do 21. tedna te nosečnosti nisem dobila niti enega samega odgovora na desetine zastaljenih vprašanj, ker semmenda prebutasta, da bi lahko psloh kaj razumela - povedano med vrsticami. Ostal mi je internet in osebna G, ki je zlata in se je sama začela spraševat, čemu sploh hodim v APN?! Z njeno pomočjo in zavzetostjo sem uspela zamenjat zdravnika v APN, v 21. tednu sem končno dobila večino odgovorov in razlag, ki sem jih želela in iskala. Če je bila gospa s trojčki samo približno tako obravnvana, se ne čudim, da je obdržala se 3 in živela v varljivem prepričanju, da nima nobenega problema.
O odnosih v lj porodnišnici bi lahko pisala romane, bolje groteske in grozljivke. Preživela sem 1 splav, en 20 urni porod, ki se je končal s CR, porodničar se je iz mene in moža delal norca, prebolela sem 2 sepsi po porodu, skupno sem bila v bolnišnici skoraj 4 mes. Rodila sem zelo velikega otroka, v 6 tedih pred porodom ni imel nihče časa (!!) za en UZ, medtem ko se vsi utegnili čudit mojemu ogromnemu trebuhu. PA sem naravnost prosjačila za EN UZ - ni bilo časa. Zdravniki, ki jih pri vsem tem lahko pohvalim so zelo redki: dr. Kavčič, dr. Pušenjak, dr. Beljanski, ki mi je lastnonožno rešila življenje, dr. SKetelj, vsi ostali, kar se jih je zvrstilo ob moji postelji, na čelu s Šajino in Blejec in jih ni bilo malo - katastrofa! Kot da si kadaver, ne pa nosečnica oz. porodnica. Pa ne zahtevam klanjanja in nošenja po rokah, samo normalen človeški odnos, odgovor na vprašanje in občutek, da nisi zadnja rupa na sviralu.
Žalujoči družini iskreno soožalje , vsem pa želja, da nikomur ne bilo treba več prestajati tega, kar je prestala avtorica izpovedi.
|
|
|
|