Misek
|
IZVIRNO SPOROČILO: Tia27 Kaj je pa zate razlika med osebo z posebnimi potrebami in osebo ki to ni? Razlika je povsem ocitna. Ena oseba ima posebne potrebe, druga ne. Pred osebo, ki ima posebne potrebe ne postavljas tasne izzive za katere ves, da im ni kos prav zaradi posebnih potreb. Od vsakega 30-letnika ne npr. pricakuje, da se sam okopa. Zal so pa 30-letniki, ki se ne morejo okopati sami in prav zato govorimo o posebnih potrebah. Zame prav nobena, obe osebi sta iz mesa in krvi, na srečo nimam teh pomislekov da je invalid ali mentalno prizadet človek "drugačen", če pa nekdo ima pa je to njegov problem v glavi, poznam veliko otrok s pos. potrebami in starejših od invalidov itd, pa mi še ni nikol prišlo v glavo da pa oni niso isto kot mi, zato se čudim kako lahko nekdo drugače razmišlja, sem mislila, da jih pač večina misli kot jaz, a sem se očitno motila,lp in lep preostanek večera. Ne gre enaciti zivljensko samostojnost in zrelost z vrednostjo osebe. Ne govorimo o razlikah na emotivnem podrocju, niti kdo zanika enakovrednost ljudi s posebnimi potrebami z ostalimi. Gre se samo za to, da funkcionalno osebe s posebnimi potrebami ne morejo opravljati vse tisto kar se od enako stare osebe v povprecju pricakuje. Osebno menim, da imajo ljudje s posebnimi potrebami globje dozivljanje emocionalnega sveta, dalec vecjo zmoznost sprejemanja in dajanja ljubezni, odpuscanja in emocionalnega razumevanja kot ljudje vpeti v funkcionalne potrebe, ukalupljene v norme druzbe, obremenjene z eksistencijalnimi problemi itn.. Nekateri vedno ostanejo otroci. Zato imajo posebne potrebe, zato z njimi tudi marsikdaj tako ravnamo. Bolj obzirno, pazljivo.... pa zato nic manj ljubece ali razumevajoce. In da nadovezem na zacetno temo. sama nimam tezav ce je treba kaksni znanki rec, da preneha sliniti mojega otroka. Dobesedno tako: Nehaj sliniti po otroku ze enkrat in to zaradi socnih, slinastih, cmokajocih poljubov, ki jih tudi sama zelo tesko prenasam. Na isti nacin se ne obnasam z osebo s posebnimi potrebami. Sem dalec bolj obzirna. In se tisto, kar ste mi zdi, da je velika vecina spregledala. Zdi se mi, da ni problem v slinjenju, niti v osebi s posebnimi potrebami, temvec je problem v dejstvu, da je anonimna, ki je zacela temo, cutila da je zatajila otroka oz. da je zaradi lastnega neugodja pred reakcijo, pustila otroka v situaciji, ki ji ni bila ljuba. Oziroma poenostavljeno povedano: situacija v kateri ne zeli pustiti otroka, pa ga pusti ker ji je nerodno ( nima jajc) ukrepat. Princip kaj je na prvem mestu in kaj prevlada; moje neugodje ali potreba po zasciti otroka ( marsikdaj iracionalna, vendar ni to tema). Sama tudi ne bi prav dobro spala, ce bi se zavedla, da izpostavljam otroka, zaradi mojega neugodja. BTW: Svoje otroke varujemo pred grdim in vulgarnim besednjakom; varujemo pred scenami spolnosti; varujemo pred scenami pijanstva, kreganja, pred padci, pred soncem, pred komarji... zakaj ga ne bi varovali pred kapljajoco slino? Ne vem ce bi katera od vas meni odpustila in mirno prenesla, da se moja slina cedi po njenem otroku. Pa sem popolnoma zdrava. nekako se mi dozdeva, da ceprav se oseba s posebnimi potrebami enaci, ima bonus v taksnih situacijah. Pravzaprav vsi mi, ki reagiramo z vec razumevanja do oseb s PP v enaki situaciji, dajemo vedeti, da so revcki, katerim je potrebno dovoliti vec kot ostalim. In tu je raskorak v enacenju. Dvojna merila, ki se ocitajo drugemu, so se kako prisotna pri tistemu, ki jih ocita.
_____________________________
http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related
|