|
artista7 -> RE: današnje razmišljanje (22.6.2007 23:48:18)
|
ne kompliciram, daleč od tega. Z mojo bodočo taščo sem se potrudila, poizkusim pomagati, nisem lena in se lotim vsakega dela, tudi kar mi ona naroči. Druga stvar pa je: ne maram da se mi vtika v moj in in fantov odnos. poleg tega - če najprej reče mojemu dragiju, da je šutast in za v idrijo, da rabi psihiatrično pomoč in podobno (pa tako pravi samo ona, z mojim fantom ni prav nič narobe), jaz pa niti nisem njegova punca ampak samo kolegica (me kljub letom in izobrazbi ne jemlje resno - niti ne jemlje resno ta druge snahe, ki je še starejša in že mati), kasneje se pa čudi, kako da sin ne pride rad domov - veš da tu nekaj ne štima.
ne rabim na dolgo in široko razlagat in sem pač napisala v par stavkih - kot praviš Magi, faktografsko.
Da povem o čem govorim oz kaj sem mislila s prej opisanim; moj sosed (konkretno moj stric) ima prečudovit odnos s taščo in tastom. Vedno sem si želela takega v življenju. Pomagajo si med sabo, vendar sta starejša dva za sebe in oni za sebe - in ti stari starši vidijo ogromno svoje vnuke, veliko se pogovarjajo, so vedno dobrodošli v hiši itd. Zakaj? Ker imajo normalen odnos in pustijo "mladim" dihati. Jaz tega od moje tašče kljub vsemu ne morem pričakovati, ker se ne bo spremenila. Resno me ne jemlje, žali mene in žali lastnega sina (tudi v moji prisotnosti) - takega človeka naj jaz spoštujem na osebni ravni? Je ne. Spoštujem samo to, da je mati mojega partnerja, ker ga je donosila in rodila ter vzdrževala. Ker otroštva kakega lepega ni imel v primerjavi z menoj.
torej, da zaključim, blagor vsem ki imate dobre tašče in v redu odnose z njimi. Nekaterim nam to žal ni bilo dano.
|
|
|
|