Solero
|
Taka prenova učnih načrtov, ki se nam obeta sedaj, prinaša katastofo z močjo cunamija, ki bo "pometal" z kar nekaj generacijami šolarjev, in to tistimi, ki so trenutno že vključeni ali pa se v kratkem bodo vključili v OŠ. Da je devetletka ena ogromna napaka, nam je postalo kar hitro jasno, sprememb na bolje ne moremo narediti, ker nas (učitelje in tudi starše) hladno ignorirajo, posledice pa nosijo trenutno šolajoči se otroci in tisti, ki vstopajo v SŠ. Te tako imenovane "spremembe, prenove, izboljšave, in kar je še podobnih besed" pripravljajo ljudje, ki jim nikakor ne morem reči strokovnjaki, saj s stroko nimajo nobenega stika, ne opravljajo pedagoškega dela, ne delajo z otroki in najstniki, in tudi učiteljev-praktikov ne jemljejo kot strokovnjakov, ampak kot proizvodne delavce. To so navadni birokrati, ekonomisti, menedžerji, pravniki, vsi politično in ne strokovno nastavljeni, samopašni in ignorantski. Če hočemo spremembe na bolje, si jih bomo morali izgleda izboriti. Ne verjamem v odprta ali javna pisma, v javne razprave, v medijsko spopulariziranost problema, peticije in niti v referendum ne. To pri tej pokvarjeni vladi ne zaleže. Lahko bi se šli vse to in si umazali roke in srca z njihovim (se opravičujem) drekom, dosegli pa ne bi nič. Ves trud sindikatov in drugih združenj do zdaj ni žel opaznih rezultatov ali izboljšav, zato moramo spremeniti predvidljivo taktiko in načine. Predstavimo svoje predloge oz. zahteve (o učnih načrtih, ocenjevanju in napredovanju v razredih, vključevanju otrok s posebnimi potrebami, jasno opredeljenih dolžnostih...in vse ostalo, kar se nam nalaga v glavah in predvsem, kar ni dobro za otroke, kar jih bremeni, kar je odveč in ne pripomore prav nič k njihovemu miselnemu, psihološkemu in še kakemu razvoju), jih strokovno utemeljimo, argumentiramo in strokovno podkrepimo z razlagami in jasnimi dejstvi. Za konec postavimo pogoje. Ultimativno. In od tega ne odstopamo in ne sprejemamo kompromisov. Učitelji in starši skupaj. In koliko nas je...? Potem pa naj štejejo glasove. Ali otroke v razredu. "Primerljivost z Evropo", "statistični podatki", "meritve znanja"... so samo nekateri od zavajajočih izrazov, s katerimi se javnosti polnijo ušesa in perejo možgani. Dejstva zvenijo drugače. Naši šolarji, ki končujejo devetletko, so po znanju, delovnih in učnih sposobnostih dosti slabši od tistih, ki so OŠ končali v osemletki. Že ob tej ugotovitvi se naj vse ustavi. Evropa naj dela, kakor ji paše, mi smo odgovorni za svoje mlade generacije, mi moramo poskrbeti, da se bodo nivoji znanj, vedenj in splošne, osnovne razgledanosti najprej vrnili na že znane višine, potem pa se še kvečjemu dvignili. Nikakor ne smemo dovoliti, da se nadaljuje ta propad.
|