|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: odnos s starši
31.5.2007 12:54:37   
tanikaa
Misek, sicer sem šla iskat to temo, ki jo omenjaš, pa je ne najdem. Mi lahko pomagaš?

.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu Misek)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: odnos s starši
31.5.2007 14:52:32   
Mešamdrek
IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa

Upam, da boš tudi ti nekoč mama, če že nisi.

Ne trdim, da moraš biti staršem podrejen. Samo neko spoštovanje pa človek mora pokazat. Ne samo do staršev. Do vseh. In sprejemati drugačnost. Ker tudi jaz, ona, ti smo drugačni. In roka v pomoč, še ne pomeni podrejanje in plazenje po kolenih zaradi neke "nepotrebne" hvaležnosti. Tudi moj otrok je kdaj "drugačen". Pa ga ne odpišem. Tudi jaz sem kdaj "drugačna", pa me otrok ali partner ali starši ne odpišejo. Toleranca punca, toleranca in spoštovanje ter sprejemanje drugačnosti je pomembno. Ne pa samo naša rit. Ker naši riti bo dobro, ko bomo sprejemali tako dobre kot tudi manj dobre lastnosti sočloveka. Pa najsi je to naš starš, sosed ali kdorkoli drug.



user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image  Sploh ne rabim odgovarjat,ker ti vse napišeš točno tko kot jaz mislim.Bravo!

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: odnos s starši
31.5.2007 15:10:30   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: trojči

Točno to sem mislila, pišejo ti, da je tvoja mama, veliko naredila za tebe, kao, da jo moraš imeti rada. To je point. Če je nimaš, je nimaš in ne čuti krivde, čeprav bi ti jo te punce rade naprtile, češ, v stilu pesmic, mama je ena sama, rada te ima, no matter what, napake ima vsak, treba jih je razumeti in odpuščati. Globino problema boš razumela, ko boš videla črno na belem mnenja ljudi, da je treba odpuščati tudi spolne zlorabe, če so se zgodile s strani staršev. Tako daleč grejo ljudje v ponavljanju politike RKC. Brezveze že ni, da ne čutiš ničesar do matere. Priporočam knjige, ki govorijo o hudobnih starših. Npr. Govorica telesa, telo zahteva resnico, Strupeni starši, ma, pobrskaj sama v knjižnici. Ne pusti se zmesti.


Kot razumem si imela resne probleme s starši v mladosti in imaš še vedno travme. Razumem da se potem distanciraš od staršev.
Tudi moj svojega očeta ne priznava da obstaja, je preveč hudega mu naredil.
Ampak to je drugačna situacija. Njena mama se pač stara. Verjetno je osamljena, ji je dolgčas in si zato izmišljuje stvari. Hoče pozornost. Ne zato ker je slab človek in ne ljubi hčere, ampak iz čiste osamljenosti. Težko je živeti če imaš občutek da si vsem odveč in da od tebe ni nobene koristi več.

Je treba ločiti zlorabo od napak ki nam ne škodujejo ampak nas pač motijo.

Zlorabljeni otroci ne rabijo spoštovati staršev, nimajo niti razloga da bi jih.

Tukaj se pa ne gre za zlorabouser posted image

Kot so ti že pisale. Ne govori ji stvari, za katere nočeš da se razvejo. Pogovarjajta se splošne stvari, včasih jo vprašaj za mnenje, nasvet....saj ni potrebe da ga upoštevaš, samo mama se bo počutila pomembnauser posted image .


Mislim pa da sedaj ko si se odselila imaš toliko dela, misli in novih stvari, ki jih prej nisi imela da občasno pozabiš na dom in "prejšnje" življenje. Ko se bodo stvari umirile, ko boš tukaj kjer si čisto domača, ko bo že vse utečeno, boš pogrešala dom oz. mamo, oz. boš želela imeti stike. Saj ni treba da so pogosti, ampak težko je kar odrezat in pozabit na 20-30 let življenja z določeno osebo.
Če pa to zlahka narediš in res ne boš več čutila potrebe da še kdaj vidiš svojo mamo, pa ne vemuser posted image , zagotovo je nekaj v ozadju, ker kar na enkrat ne moreš dobit takih občutkov, če je bilo do sedaj vse vreduuser posted image

Jaz recimo nisem želela hoditi domov ko mi je umrl oče. Ker me je čist preveč vse spominjalo in me dušilo. Pa sem se silila in vsak vikend hodila...zaradi mami. Je bilo meni hudo, ampak njej sami, s vsemi tisimi spomini pa zagotovo težje. V dvoje je lažjeuser posted image . In sedaj rada hodim domov, pa je tudi moja mami "goflja" in cela vas ve kaj se z mano dogajauser posted image . Ampak jaz to vzamem tako, da je pač ponosna name in hoče da vsi vejo kaj počnemuser posted image

(odgovor članu trojči)
  Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: odnos s starši
31.5.2007 15:16:25   
Anonimen
Sem šele sedaj prebrala tvoj drugi post anonimna.

Se zavedaš zakaj ne maraš hoditi na obiske. Pač pojdi parkrat letno za praznike. Njima tudi povej da naj hodita napovedano, ker imaš pač svoje življenje. Nisi pa dolžna hodit k njima. Nikakor. Sploh če tam ne čutiš ljubezni.

Vseeno pa mislim da bi bilo dobro da se probate pogovorit o tem kaj čutiš. Z mami se pogovori, če te oče ignorira.

Nekateri so in še mislijo da je za otroka dovolj hrana, obleka in postelja....ljubezen sploh ne vedo kaj je. Žalostno ampak resnično.

Distanciraj se.

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: odnos s starši
31.5.2007 17:52:54   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: Misek


Lepo napisano... vendar... ce pogledam nazaj na temo prevare, nikakor nisi pristas roke v pomoc ko partner naredi napako. Takrat to pomeni podrejanje in plazenje po kolenih.... Odpisati nekoga... kaj naredis ko mu spakiras kufre, ce ne to, da ga odpises.... Sprejemas napake bliznjih?? Si tolerantna, ko je v vprasanju prevara? Ne, ni samo nasa rit, vendar v dolocenih situacijh zagovarjas samo naso rit ( to tako fajn pase k tvoji slikici user posted image ) Sedaj je trenutek, da zacnes sprejemat manj dobre lastnosti /dejanja/napake socloveka. Toleranca, ne cementiranje pravil. Pa naj si je to kdorkoli.....



Sem te prosila, da mi napišeš, kje sem napisala, da naj spakira kufre. Ker se res ne morem spomniti. Ker to redko svetujem. Zelo redko. In zelo rada bi videla ta svoj post, da se bom vsaj zagovarjala lahko. Ker zdaj se pač ne morem.

In spomnim se, da sem bila na eni temi prav fajn napadena, ko sem bila ena izmed redkih, ki je punci v težavah napisala, da beg (pakiranje kufrov) ni rešitev. Mislim, da je edino Dalija takrat stopila na mojo stran oz. bila istega mnenja kot jaz.

Glede prevare pa je moje gledanje nekako takole. Odvisno od situacije. Če bi mene moj partner prevaral, odkrito povem, da ne vem kaj bi naredila. Verjetno bi se v nekih razumskih mejah borila zanj. Kar tako verjetno ne bi dvignila roke od najine veze. Vem, da bi zelo težko prebolela. Ampak verjetno bi mu dala oz. bi nama dala še eno možnost. Ampak vem, da samo še eno. Če bi se stvar ponovila, takrat pa njegove napake ne bi več tolerilala. Ne bi mu več dala "roke v pomoč". Ker tudi prvič ne more biti roka v pomoč. Je lahko le odpuščanje.

In roko v pomoč v prevari in roko v pomoč pri starših, ki se starajo in postajajo "čudni" je nekaj povsem različnega.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu Misek)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: odnos s starši
31.5.2007 18:21:15   
ronja
do neke mere se strinjam s tabo, tanika, vendar pa lahko tudi starši prevarajo otroka - izdajo zaupanje - in lahko boli ravno tako kot če te izda partner... Tako da ni nujno, da je taka velika razlika.

anonimna, prvič, ne se sekirat in počutit krivo, če nočeš hodit na obiske - če tega ne čutiš, pač ne čutiš, imaš svoje razloge za to in si jih pripravljena povedat in razložit, če te kdo vpraša. Povej mami, da si pripravljena začet znova, če se bo ona pripravljena pogovorit o tem, kar te je bolelo, brez tega pa ne moreš iz čistega naprej pa konec. Tega tudi jaz svoji ne morem dopovedat, če ti je zdaj kaj lažje...user posted image
drugič: pojdi na obiske za kake praznike, pa še kdaj zraven, tak da bo nekje 1-2x na mesec, recimo in to je to. NIsi dolžna nič več kot to. In onadva nimata kaj nanapovedana k tebi hodit, če prideta, spakiraj od doma, češ da ravno nekaj maš takrat - vsakič, dokler ne nehata - pojdita z možem na sprehod, magari...

mam malo podobne probleme, verjetno ni tako hudo, pa vseeno mi ni vseeno. Je pa res, da jih mam samo z mamo, očeta mam iskreno ful rada in on mene in jaz to čutim. Pri mami pa... Vem, da me ima rada in se na svoj način trudi, vendar pa... hm, ne vem, a naj tu nadaljujejm, al naj novo temo odpremuser posted image

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 31
   RE: odnos s starši
31.5.2007 18:21:24   
karmy
jaz tudi nimam nobene želje kontaktirati z mojo mamo ali z očetom... letijo le e-maili ali mam kaj pošte - ja, ne ; to je pa tudi vse.... me ne briga ne spoštovanje, ne toleranca, tako sem se jaz odločila in pri temu ostajam. jaz pa pravim anonimna da jo kontaktiraj le ko se tebi zdi da bi jo rada videla oz. slišala... v nasprotnem primeru je brezpredmetno...vsaj  zame

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 32
   RE: odnos s starši
31.5.2007 18:21:54   
ronja
IZVIRNO SPOROČILO: karin24
Se zavedaš zakaj ne maraš hoditi na obiske. Pač pojdi parkrat letno za praznike. Njima tudi povej da naj hodita napovedano, ker imaš pač svoje življenje. Nisi pa dolžna hodit k njima. Nikakor. Sploh če tam ne čutiš ljubezni.

Vseeno pa mislim da bi bilo dobro da se probate pogovorit o tem kaj čutiš. Z mami se pogovori, če te oče ignorira.

Nekateri so in še mislijo da je za otroka dovolj hrana, obleka in postelja....ljubezen sploh ne vedo kaj je. Žalostno ampak resnično.

Distanciraj se.


Se pod vsem podpišem!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 33
   RE: odnos s starši
31.5.2007 19:44:35   
trojči
Ena je napisala, da smo jim dolžni iti na obisk enkrat do dvakrat na mesec. Smo jim res kaj dolžni? A ljubezen zahteva plačilo in hvaležnost? Jaz pravim, da ne.

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 34
   RE: odnos s starši
31.5.2007 20:40:07   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: ronja

vendar pa lahko tudi starši prevarajo otroka - izdajo zaupanje - in lahko boli ravno tako kot če te izda partner... Tako da ni nujno, da je taka velika razlika.



Se strinjam.  Mogoče boli še bolj, kot če te izda partner. Ne vem. 

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu ronja)
Neposredna povezava do sporočila: 35
   RE: odnos s starši
31.5.2007 20:55:05   
Seven*
Otroci niso nic dolzni starsem. Ce je ljubezen do svojih otrok brezpogojna, potem ne rabis cisto nic pricakovati, ker das iz srca. In samo v tem primeru bos podobno tudi dobil nazaj. Sama sem se dosti casa ukvarjala z neko dolznostjo do svojih starsev. Na koncu sem ugotovila, da me sploh ni, ker so moje zelje njihove. Dolznost starsev je, da pripravijo otroka na zivljenje, potem pa mu omogocijo da zivi po svoje. Otrok pa naj dela tako kot cuti.

Mislim, da je Manca Kosir enkrat napisala: Da si uspesen stars ugotovis po tem, da se otrok z veseljem vraca k tebi.

Zivite svoje zivljenje, tako kot so ga vasi starsi.

In ce se ze gremo tudi RKC lahko mirno omenimo tudi: "Ljubi bliznjega KAKOR SAMEGA SEBE."

:)

_____________________________

Gospa sem.

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 36
   RE: odnos s starši
31.5.2007 21:00:43   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa

Misek, sicer sem šla iskat to temo, ki jo omenjaš, pa je ne najdem. Mi lahko pomagaš?

.


Mea culpa. Verjetno sem zamesala nicke in se za ta spodrsljaj opravicujem. Namrec, bila sem prepricana, da si na temi o varanju zastopala stalisce, da bi partnerju spakirala kufre ne glede na okoliscine. Res pa nisem preverila. Se se enkrat opravicujem.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 37
   RE: odnos s starši
31.5.2007 21:09:27   
tanikaa
Ja, po moje si menjala nik. user posted image  Ampak ni problema. Tudi meni se lahko zgodi. user posted image  Edini problem je, da sem ko zmešana iskala ta svoj post, pa ga nisem mogla najti. user posted image  Ampak preživela sem. user posted image

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu Misek)
Neposredna povezava do sporočila: 38
   RE: odnos s starši
31.5.2007 21:19:29   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa
In spomnim se, da sem bila na eni temi prav fajn napadena, ko sem bila ena izmed redkih, ki je punci v težavah napisala, da beg (pakiranje kufrov) ni rešitev. Mislim, da je edino Dalija takrat stopila na mojo stran oz. bila istega mnenja kot jaz.

Glede prevare pa je moje gledanje nekako takole. Odvisno od situacije. Če bi mene moj partner prevaral, odkrito povem, da ne vem kaj bi naredila. Verjetno bi se v nekih razumskih mejah borila zanj. Kar tako verjetno ne bi dvignila roke od najine veze. Vem, da bi zelo težko prebolela. Ampak verjetno bi mu dala oz. bi nama dala še eno možnost. Ampak vem, da samo še eno. Če bi se stvar ponovila, takrat pa njegove napake ne bi več tolerilala. Ne bi mu več dala "roke v pomoč". Ker tudi prvič ne more biti roka v pomoč. Je lahko le odpuščanje.


To stalisce mi je tako blizu, da se pocutim se slabse, ker nisem preverila ali si res ti tista, ki je zagovarjala "pakiranje kufrov". Oprosti se enkrat.

In roko v pomoč v prevari in roko v pomoč pri starših, ki se starajo in postajajo "čudni" je nekaj povsem različnega.


Ni vedno prav velike razlike. Nekdo se starsi dobro zastopi in starostne "spodrsljaje" lahko tako tudi razume, v kolikor so v vprasanju zares starostni spodrsljaji. Mnogokrat so pa tudi dolocene poteze zaradi povsem drugih vzrokov oz. interesov. Za nekatere starse ima otrok uporabno vrednost. Se pac pomucis, da  zraste, zato te pa on gleda ko ostaris. Niso vsi otroci rojeni zaradi plemenitih ciljev in cisto, neomadezevano zeljo po otrocih. Treba je imeti otroke, da bi imel koga, ki te bo gledal v starosti je pravzaprav precej razsirjen "fenomen" pri nas. Sama ne cutim nobene dolznosti do starsev. Sama sta mi jasno povedala, da tisto kar sta vame vlagala, se trudila in mi omogocala, ni zato, da bi jima karkoli vracala, temvec, da mi dajo osnovo za zivljenje v katerem bi lahko vlagala v svoje otroke, z upanjem, da bom svojim otrokom dala se lepse in se boljse. Ta pogovor mi je dal vedeti, da v odnosu mojih starsev do mene ni nobenega pricakovanja, dolznosti, obveznosti. Vse kar naredita zame, naredita iz ljubezni in vse kar naredim za njih naredim iz ljubezni.
Z druge strani je pa res, da tako kot te partner lahko prizadane, te lahko prizadanejo tudi starsi. Mogoce starsi se bolj, ker vplivajo na potek tvojega zivljenja in puscajo dalec mocnejse in globje sledi v tvojem zivljenju. Cutiti dolznost do nekoga samo zato ker ti je stars, ne glede na kvaliteto starsevstva je zame prisila. Kot je prisila prepricevati nekoga, da vsaka mama ima svojega otroka rada in vsak otrok mora imeti svoje starse rad.


_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 39
   RE: odnos s starši
31.5.2007 21:30:44   
tanikaa
IZVIRNO SPOROČILO: Misek

Oprosti se enkrat.

Nehaj. Ker je res nepomembno. Se pač zgodi in ni ti treba zaradi tega meti slabe vesti. JASNO????

In roko v pomoč v prevari in roko v pomoč pri starših, ki se starajo in postajajo "čudni" je nekaj povsem različnega.


Ni vedno prav velike razlike. Nekdo se starsi dobro zastopi in starostne "spodrsljaje" lahko tako tudi razume, v kolikor so v vprasanju zares starostni spodrsljaji. Mnogokrat so pa tudi dolocene poteze zaradi povsem drugih vzrokov oz. interesov. Za nekatere starse ima otrok uporabno vrednost. Se pac pomucis, da  zraste, zato te pa on gleda ko ostaris. Niso vsi otroci rojeni zaradi plemenitih ciljev in cisto, neomadezevano zeljo po otrocih. Treba je imeti otroke, da bi imel koga, ki te bo gledal v starosti je pravzaprav precej razsirjen "fenomen" pri nas. Sama ne cutim nobene dolznosti do starsev. Sama sta mi jasno povedala, da tisto kar sta vame vlagala, se trudila in mi omogocala, ni zato, da bi jima karkoli vracala, temvec, da mi dajo osnovo za zivljenje v katerem bi lahko vlagala v svoje otroke, z upanjem, da bom svojim otrokom dala se lepse in se boljse. Ta pogovor mi je dal vedeti, da v odnosu mojih starsev do mene ni nobenega pricakovanja, dolznosti, obveznosti. Vse kar naredita zame, naredita iz ljubezni in vse kar naredim za njih naredim iz ljubezni.
Z druge strani je pa res, da tako kot te partner lahko prizadane, te lahko prizadanejo tudi starsi. Mogoce starsi se bolj, ker vplivajo na potek tvojega zivljenja in puscajo dalec mocnejse in globje sledi v tvojem zivljenju. Cutiti dolznost do nekoga samo zato ker ti je stars, ne glede na kvaliteto starsevstva je zame prisila. Kot je prisila prepricevati nekoga, da vsaka mama ima svojega otroka rada in vsak otrok mora imeti svoje starse rad.


In tudi s tem delom se strinjam. Mogoče je moje gledanje na situacijo bilo res ozko gledano. Ker mam pač ok starše, ki nič ne pričakujejo od mene. In ker sem se naučila glasno povedat, kaj hočem in kaj ne. Pa sem potem enostavno posplošila in take odnose prenesla na situacijo, v kateri je anonimna.
 
Ampak še vedno zagovarjam stališče, da potruditi se pa le splača. V mejah, ko se še sam dobro počutiš. Ko ne teptaš lastnih želja, hotenj.




_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

(odgovor članu Misek)
Neposredna povezava do sporočila: 40
   RE: odnos s starši
31.5.2007 22:44:30   
Misek
IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa
Nehaj. Ker je res nepomembno. Se pač zgodi in ni ti treba zaradi tega meti slabe vesti. JASNO????


Razumem druze kapetane! user posted image
 
 
Ampak še vedno zagovarjam stališče, da potruditi se pa le splača. V mejah, ko se še sam dobro počutiš. Ko ne teptaš lastnih želja, hotenj.


Popolnoma se strinjam - v mejah, ko se se sam dobro pocutis....

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

(odgovor članu tanikaa)
Neposredna povezava do sporočila: 41
   RE: odnos s starši
1.6.2007 3:45:23   
ronja
Nisem mislila, da naj gre na obisk 1-2x na mesec zato, ker bi jim to bila dolžna, ampak zato, ker je napisala, da ima še vedno pač nekak rada te svoje starše, pa bili kaki že bili... To štekamuser posted image ... In se slabo počuti, če ne gre sploh nikoli, čeprav si prav želi ne it... Tako da pač narediš en kompromis - ne pustiš, da ti kar vletavajo nenajavljeni domov, greš pa parkrat tja se pokazatuser posted image

Aja, pa nimajo vsi starši ravno brezpogojno radi svojih otrok, kar pa ne pomeni, da jih sploh nimajo radi... In potem se tudi ti nazaj probaš tako nekak korektno obnašat -  ne moreš jim vračat brezpogojne ljubezni in verjetno jih imaš celo malo manj rad kot oni tebe, ker pač veš, da je lahko ljubezen manj pogojena, ampak vseeno jih imaš rad in se slabo počutiš, če jih čisto odvržeš, če ti niso nič prav hudega naredili.
Če so te pa zlorabljali, se vsekakor strinjam, da je v večini primerov najboljše prekinit stike in jih izbrisat iz življenja, nič jim nisi dolžan, kvečjemu obratno...


< Sporočilo je popravil ronja -- 1.6.2007 3:51:01 >

(odgovor članu trojči)
Neposredna povezava do sporočila: 42
   RE: odnos s starši
1.6.2007 7:32:50   
Anonimen
Glede na to, koliko so starši žrtvovali za nas, nas hranili, oblačili, .... je lepo, da izkazuješ zahvalo z obiskom, čeprav ni prisotna ljubezen.. Na srečo imam tak dobro mamico pa atija, da nikakor ne morem brez njiju.. Je pa drugače od statusa mame.. Ali ga je rodila, in mu nudila vse razen ljubezni, tu je drugače.. Težko bo otrok vračal ljubezen, če je ni dobil od mame.. Anonimna je napisala, da je raje pospravljala, kot hodila z njimi na sprehod.. Evo tukaj tiči razlog.. Ni jim nudila ljubezni, topline, veselja.. Raje je nekaj delala, kot pa bila z njimi.. Če bi pri meni bilo tak, kot pri Anonimni, dvomim, da bi rada hodila k mami na obiske.. Če že nisem bila deležna ljubezni kot otrok, zakaj bi ona morala biti deležna ljubezni kot mama?

Anonimna, drži se user posted image

(odgovor članu ronja)
  Neposredna povezava do sporočila: 43
   RE: odnos s starši
3.6.2007 19:17:01   
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: Gorazdova

Glede na to, koliko so starši žrtvovali za nas, nas hranili, oblačili, .... je lepo, da izkazuješ zahvalo z obiskom, čeprav ni prisotna ljubezen..


Nimam niti najmanjšega občutka, da se žrtvujem, ko skrbim (kolikor pač skrbim user posted image ) za otroka. 

Meni je to v čisto veselje in radost. In da bi se ob tem počutila žrtev? Zakaj le? Se je otrok rodil zato, da bo iz mene naredil žrtev?

(odgovor članu Anonimen)
  Neposredna povezava do sporočila: 44
   RE: odnos s starši
3.6.2007 20:34:38   
trojči
Ja Mič, zaradi pričakovanja, da jih bomo ljubili in bili hvaležni za vsak kos kruha, prihaja do tega, da si nekateri starši privoščijo vse mogoče zlorabe. Nihče ne posega v družine, če so otroci siti in čisti. Hrana in obleka, to je glavno v naši družbi.

Meni ni nikoli padlo na pamet, da bi kateremu od otrok očitala, da se žrtvujem. To je že zloraba. Zahteva po hvaležnosti in ljubezni. K čustvom se človek ne more prisiliti, ali imaš rad starša/otroka ali ga pa nimaš. To je vsa umetnost. Če ni ljubezni, so tudi stiki nesmiselni in povzročajo telesne in psihične težave. Upor telesa, telo zahteva resnico je knjiga, ki govori o tem. Če se siliš k ljubezni, zboliš, najpogosteje za rakom. Siptomi so tudi živčnost, glavoboli in podobno. Če katera doživlja stik s starši kot napor, naj prebere tovrstno literaturo.


(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 45
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Učenje skozi igro: Zakaj je igra najboljša...
Učenje skozi igro omogoča otrokom naraven razvoj, izboljšuje njihove kognitivne, socialne in čustvene veščine. Otroci se...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?