ronja
|
Lej, mogoče je bilo vse skup res le prvi šok in tudi ostali problemi so verjetno igrali svojo vlogo - da z očetom ne živita skup, recimo... In si vse skup navesila na ta bogi spol otroka... Sicer pa: povej mi, kaj nosiš, pa ti povem 100 razlogov, zakaj je to boljše, hehe, res, verjemi, jaz ma za oba spola to naštudirano, kako sta najboljša, hehe Če prav razumem, si po morfologiji, tako da otroka itak ne moreš dat stran, lahko pa malo povprašaš o posvojitvi, ne obljubljaj otroka pa še nikomur, saj se lahko premisliš, ko ga/jo boš videla... Ne vem, kako to gre, ker še nisem mela otrok, tale bo prva in ker mi je bilo na začetku čisto vseeno, kaj bo, bolj sem mislila, da bo dečko, pa je punčka in sem čisto happy. Zdaj bi me sicer kap, če bi bil fantek, ker sem se tok na punčko usmerila, vendar bi ga imela pa ravno tako rada. Zato ne razumem čisto tvojih želja, vendar te ne bom obsojala. Mogoče si tako reagirala samo zaradi drugih problemov, ki jih imaš in ti je pač ven usekalo... jaz sem se zadnjič tudi zjokala v avtu, ker še nimava nič zrihtano za tamalo, pa se mi je zdelo, da to samo mene skrbi, potem sem se pa lepo sestavila, šla kupit par zadev, pa sem zdaj čisot ok, čeprav še vedno ni nič kaj dosti več pripravljeno... Včasih imamo tak dan, da se nam vse zdi bolj hudo... Če ti tudi po rojstvu ne bo potegnilo, da imaš tega otroka pa res hudo rada, potem pa je po moje res boljše zanj/o, da ga/jo daš v posvojitev... Ker tam bo 100% zaželena...
|