Anonimen
|
Ojoj, kaj se tukaj gor vse ne dogaja..... Tudi jaz sem si že od nekdaj želela in si zamišljala kaj vse bova skupaj počeli itd. Pa nosim v sebi in se ga tako veselim, da bi ga kar danes iz sebe "vzela", samo da bi se ga lahko dotaknila, pobožala, povohala, si ga nagledala.....Sploh ne morem več čakati te 4 mesece, vsako noč ga v sanjah srečam in sem neizmerno srečna in niti za trenutek več ne pomislim na to, da bi moral biti . Sedaj bi me celo kap zadela, da na koncu nebi bil , ker se je G mogoče zmotila, ker jaz tega mojega fantiča že tak zelo pričakujem. Pa je mož kot vsi moži tudi malo navijal za fantka, ampak istočasno pa bi mu bilo čisto ravno če bi bila punčka, samo da je zdravo. Še celo rekel mi je, da se bo naslednjič bolj potrudil ina naredil . Če ti res tako razmišljaš, kljub temu, da je minil že en dan in si svoje misli v tem času prespala, ti resno svetujem obisk pri psihologu, ta ti lahko pomaga urediti svoje misli, od kod tebi tako zakoreninjena želja po spolu otroko in morda še rešita situacijo in se boš sprijaznila in vzljubila bitje v sebi. Strah me je, da bi res lahko še kaj hudega naredila ali celo sebi že sedaj med . če pa se res ne moreš sprijazniti (pa mislim da nisi edina, samo nobena nima "jajc" kaj takega napisat na RR), pa se odloči za posvojitev. Še predstavljaš si ne kako bo nekdo drug vesel tega otroka in mu bo nudil samo najboljše v življenju. Tebe bodo nekateri sigurno obsojali, nekateri pa bodo morda razumeli da si se znašla v veliki stiski in da je tako bilo najbolje zate in za . Madonca, ko sem vse to prebirala mi je na misel prišlo, da ga meni prinesi, midva sva se dve leti trudila in en SS je za mano in bi imela kar dva takoj.....
|