veronical
|
Pa saj ne gre zato, da sem mu obljubila dva otroka, gre za to, da ga hoče ravno zdaj, takoj in da sva se včeraj do srede noči kregala, ker sem rekla, da želim počakat še do konca tega leta.Noseča sem takoj in tako bi rodila januarja ali februarja, jaz imam pa še ogromno dela s faksom in nameravam končat do konca drugega leta, kar bi se prav fino izteklo, ne gre za to, da ne ljubim, mislim da ljubi tudi on, ima pa neka načela... Kakorkoli že, danes popoldan sva našla kompromis in sem srečna, zadevo sva nekako rešila. Vaši odgovori, predvsem ta zadnji so bolj kruti (ampak res hvala!) so mi dali prekleto za misliti.Dobila sem pogum.Rekla sem: otroka to leto še nisem pripravljena načrtovat.Če imaš s tem kakršnekoli težave in če me želiš zapustiti, tako kot si to hotel že lani na morju, potem tukaj jaz enostavno nič ne morem in če se boš tako odločil, te prosim da že danes odideš oz.mi poveš, pa se bom magar jaz odstranila.In kaj boš zdaj naredil? Rekel je, da ne bo naredil nič, ker pač ne more narediti nič, ampak, da bo trajalo pač nekaj časa, da bo odnos postal spet normalen, da mora to malo preboleti. Komunikacija je kasneje stekla normalno, mislim, da se je sprijaznil s situacijo in da bo tokrat obveljala moja.Rekel je, da je jezen name in da je to vse. OK, s tem pa lahko živim.
|