|
RE: Tašče, jih vikate ali tikate? 15.4.2007 1:26:42
|
|
|
|
Vijoličarka
|
Tasta in taščo vikam in ju kličem po imenih. Po moje najbrž ne bi imela kaj dosti proti, tudi če bi se "zmotila" in ju tikala, ampak taka je nekako tradicija in tudi meni se zdi, da s tem ohranjam distanco. To je, žal potrebno. Tudi meni se zdi tikanje višja stopnja komunikacije. Ima pridih zaupnosti, večjega spoštovanja in navezanosti. Tega se nisem zavedala, dokler nam, pred nekaj leti, v moji tedanji službi, šefi niso ukazali, da se moramo vsi na delovnem mestu vikati. Prej smo se vsi tikali, vključno s šefi, kar naenkrat pa naj bi se začeli vikati. Menda je v firmi manjkalo medsebojnega spoštovanja. To je bilo tako grozno, da smo hodili drug mimo drugega in se gledali in niti spregovorili nismo, ker smo se, vsaj sodelavci počutili, da je izdajstvo in nevljudnost, če boš človeka, ki si ga tikal, začel vikati. Nato smo oblikovali odbor in s šefi sklenili pakt: mi, sužnji se bomo lepo tikali (ali kakor se bo posameznik odločil), šefe pa bomo vikali. Je bil poseben hec, ker je bil eden izmed šefov moj sošolec iz srednje šole, pa eden od podrejenih je bil šefov brat. In brata sta se med delovnim časom vikala, po delovnem času pa tikala. Jaz sem bivšega sošolca potem dosledno vikala, kajti vse skupaj je bilo že čisto trapasto. Saj je tisti brat, ki je bil šef, začel potem brata, ki mu je bil podrejen tikati, podrejeni brat pa ga je moral še naprej vikati. Ampak njuni starši pa za te igrice niso smeli izvedeti. Sem bila vesela, da sem šla iz tiste nore firme, saj sem občasno še moža doma vikala, tako sem bila zmedena.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
|
|