briky
|
Ker me je zelo stiskalo, da bi se najina zveza morala tako končat... Sem se odločila, ga lepo poklicala in rekla, da danes bi bilo lepo, da si vzameva čas zase in da se pogovoriva o vsem.... TEMELJITO, ODKRITO, BREZ OČITKOV... Ko sem mu začela govorit, kaj delava narobe in kaj morava spremeniti, sem mu tudi povedala, da bi bilo lepo, da ne bi bil več tako vzkipljiv... Rekel mi je, da vidim same napake pri njemu, da vidim samo negativno in ne pozitivno... Da mu samo težit znam da mava probleme, da on jih ne vidi. Da problemi so z mano in v moji glavi, da bi morala iti k psihologu Bolj, kot sem bila potrpežljiva in mu skušala dopovedat, da problemi so za razčistit, da morava delati kompromise... A on jih ne vidi?! Rekel mi je še, da ma toliko drugih stvari, služba, težave doma in da se ne misli ubadat še z mano in z mojimi problemi ki jih nimava?? Da namesto, da bi mu bila opora v življenu, ker že tako je imel težko življenje, mu znam samo težit in skakat po glavi... A mi mogoče katera zna povedati, zakaj tega noče si spriznati..?! Ali bi morala živet tako, brez da govorim o problemih, a mislite da sem preveč zahtevna, da mu preveč težim?? Mogoče bi morala pustiti na miru vse in začeti živet na novo, brez njega... A bi rada šla do konca, da mi ne bo kdaj žal, čeprav opažam, da ne vidim več smisla za najino prihodnost?! A vseeno bi vas lepo prosila za kakšen nasvet, ker bi provala še kaj, da bi rešila najino zvezo, predvsem pa mu pomagala, čeprav pravi, da rabim jaz pomoč in ne on!!!! hvala, vesela bom za kakršnokoli izkušnjo, nasvet, besedico
|