ronja -> RE: Rabim vašo pomoč (18.4.2007 5:57:07)
|
birky, jaz pa se malo bojim, da ti ne vztrajaš pri svojem ljubem iz čiste ljubezni, ampak tudi zaradi strahu - pred spremambami, pred napako,... In pa da moraš tudi ti rešit problem iz otroštva in si si izbrala partnerja, pri katerem bi ga lahko oz. pri katerem ga podoživljaš... na to me napeljuje par misli: prvič to, da si sama že prej napisala, da se bojiš, da bi naredila napako, če bi ga pustila. Drugič to, da praviš, da je karakterno zelo podoben tvojemu očetu, s katerim se, če prav razumem, nisi najboljše ujela... In tretjič to, da ga ne jemlješ kot celoto, ampak ga deliš - na fanta, ki ga imaš rada in na fanta, kakršen je pri njegovih starših... Ampak ON JE OBOJE! Oboje hkrati, ne moreš ločit enega od drugega! Če ga ljubiš, ga vidiš in sprejmeš celega - to ne pomeni, da ti je vse na njem všeč, ampak ne ločuješ tega kot da sta to dve osebi... "ni mi všeč, kadar si takšen" in "zakaj nisi ves čas tak kot na počitnicah" namreč ni ravno zrela ljubezen... To je zaljubljenost, mogoče, ljubezen pa vidi stvari malo drugače, vsaj po mojem mnenju... Če se odločiš ostat z njim, resno, potem ga boš morala sprejet - celega - takega, kot je... Če se bo spremenil na boljše, toliko boljše - ampak kot sem že prej rekla, to bo naredil, ko bo on hotel... Ti pa lahko spremeniš sebe... POgledaš zelo iskreno, kaj čutiš in zakaj... Včasih je to ravno tako pomembno vprašanje... Vem, da ga imaš rada, vendar moraš ugotovit razloge - ali imaš res rada njega, takega kot je, ali tisto podobo, ki si jo naslikaš s pomočjo spominov na razne počitnice ipd... Vsi smo boljši na počitnicah, smo spočiti, veseli... ne moreš pa živet od počitnic. In tudi ko živiš skupaj, to niso počitnice, si zgaran, neprespan, crknjen... In drugi te prenaša takega... ker te ima rad... Takega, kot si, zgaranega, crknenega,..., ne pa neke idilične podobe... Ker zdaj se gresta eno igro moči, ki nekak kot je rekla tanika, nima srečnega konca... on upa, da se boš spremenila ti, ti pa, da se bo on. Noben ni nikomur nič obljubil in zdaj se gresta, kdo bo koga... Ne moreš ga prepričat, naj bo drugačen, če on tega noče, kot on tebe ne more (oz. niti ne sme)... Morata najt kompromis, če si tega seveda želita. Jaz bi na tvojem mestu upoštevala nasvet od tanike, vzemi vse skup zelo na izi, mej distanco, ampak bodi fer, ne računaj pa na to, da se bosta kadarkoli selila skupaj...
|
|
|
|