aisha_
|
No, da vam povem kako sma resila problem, najprej sva imela dva dni in pol molka, nato pa mi je ze res prevec blesavo postalo in sem rekla, ce se zdaj sploh vec ne bo pogovarjal z mano. Ko sva sla nato s tamalo na sprehod, sem mu pac povedala, kar mi je lezalo na srcu, ces, da mi ni vsec, da ima on in njegova mama mojega oceta za nesposobnega (to mi je taka anti beseda), da bi pazil malo. Povedala sem mu, da bi lahko besedo nesposoben zamenjal za preobremenjen bi se lepse slisalo, in bi jaz drugace sprejela. V bistvu pa se je v meni tisti dan usodni cetrtek tak al tak vse nabiralo, morda res ne bi tak eksplodirala, ce en dan prej ne bi njegova mama prisla s tem govorom, da je moj oce nesposoben. Predvidevam, da bi se vsak od vas v tem primeru podzavestno postavil na stran starsa, ker sami najboljse veste kar so vasi starsi sposobni in kar ne. Tudi glede vseh ostalih stvari sem mu povedala, ki so mi lezale na srcu, kot npr., da se mi ne zdi lepo od njegovih, da namesto, da bi mu pomagali najt sluzbo, mu se ob negativnem odgovoru na prosnjo recejo nocejo te imet. Mene boli ko slisim taksne besede , vem, da ni lahko dobiti sluzbe, vendar te taksne besede prizadenejo, ker se pocasi pocutis kot, da si nicvreden. V pogovoru sva se dogovorila, da bova malo pac vpisala v jaslice, ce bo prosto mesto. Ko bo moznost bova sla na lastno kuhinjo. Ce bo potrebno bo pa pac oce popazil na malo, ce bo bubana in ne boma mogla it midva na bolnisko oz. ne boma mogla bit tak dolgo doma. Se enkrat hvala vsem, ki ste mi dajali taksne in drugacne nasvete! SUPER STE!
_____________________________
Otrok sreče je vedno podoben stari duši, ki živi v novem telesu; njen obraz je resen, a ko se nasmehne, ves svet zažari v sončni svetlobi...
|