|
RE: Ej, meni pa nekaj ni jasno 30.3.2007 9:04:55
|
|
|
|
Anonimen
|
Hvala za odgovore. No, tudi meni se zdi enako kot ste napisale ostale (banane izpustite). Tradicionalni sistem vrednot se je popolnoma izgubil. Ni več spoštovanja med ljudmi, redko kdo se je pripravljen žrtvovati za srečo drugega, vedno več je pehanja za materialnimi dobrinami, eni jih imajo več, drugi manj (in če imaš manj kot tvoj sosed, iz tega sledi faušarija na celi črti, ki se včasih občuti tudi tukaj na RR). Vsak pa si želi biti uspešen in lep in zaželjen in cenjen in vse ostalo. Zato pa smo tam, kjer smo. In izučilo nas ne bo nič drugega kot življenje samo. Vse tukaj smo še sorazmerno mlade, polne ambicij in upanja, zato se moramo same naučiti vseh življenjskih modrosti, ki jih potrebujemo za srečo v življenju. Veste, star pregovor pravi: Vsak je svoje sreče kovač! Zato ne jaz, ne nobena druga ne more vplivati na srečo nekoga drugega. Čeprav si včasih zaželim, da bi imela čarobno palčko, da bi marsikateri, ki je v težavah, pomagala z njo. A vedite: Tisto, kar nas ne pogubi, nas utrdi. In vse tiste, ki mislite, da je meni tako blazno lepo, da lahko razglabljam samo o cunjah in čevljih in samih neumnih rečeh, naj vam povem, da tudi meni ni v življenju postlano z rožicami, ampak se trudim na življenje gledati iz vedere plati in iz vsakega neljubega dogodka potegniti vsaj eno pozitivno izkušnjo. Tudi jaz imam dneve, ko žarim in se smejim in imam dneve, ko bi se najraje zavlekla v najtemnejši kot in jokala od žalosti in bolečine. Ampak - naučila sem se bistva: Za vsakim dežjem posije sonce. Nikoli ni tako hudo, da se ne bi našla vsaj ena rešitev. Ne živim za 100 mesecev naprej ampak za vsak dan posebej. In se hudičevo trudim, da je tistim, ki živijo z mano lepo in da jim pokažem, da je prav zaradi njih vsak moj dan praznik. Ah, sem vam malo zatežila. Bliža se moj nesojeni PDP pa sem neka melanholična V glavenm: Lep dan vsaki posebej, rada vas imam:
|
|
|