|
Gina -> RE: Krst, da ali ne? (24.3.2007 15:16:58)
|
Mene vsakič, ko ta tako zelo pogosta tema pride spet na vrsto, čudi, zakaj se ljudje tako zelo vznemirjajo zraven.
Če človek ni veren, potem mu je krst in vse z njim povezano itak en velik cirkus. V tem primeru ne verjame, da ima to kako veljavo, ker je itak prepričan, da boga ni in v tem primeru ga ne more vznemiriti, če bi otroka dal krstit ali ne dal krstit, ker itak mu je oboje isto. V tem primeru bi bilo tudi vseeno, če otroka na ljubo staršev ali starih staršev da krstit, ker itak s tem samo uslugo dela, dobro voljo nekaterim (ki se pač bojijo, da če otrok ne bi bil krščen, da bi imelo to kaznovalne posledice za otroka s strani boga in jih je z njihovega stališča za razumet, zakaj tako zelo silijo v to), sami pa ob tem ne izgubijo nič, razen da morajo pripravit manjšo fešto za sorodnike. V primeru, da niso verni ne oni, ne njihovi starši, pač otroka ne dajo krstit - logično, a ne.
Če pa so starši verni, potem ne razumem, zakaj ga ne bi dali krstit, saj so vendarle vrni.
Meni se pa zdi, da je pri vama problem, ker v resnici nista prepričana, v kaj naj bi verjela. Če bi verjela, da boga ni, na noben način ne bi mislila, da je s krstom otrok zaznamovan. Niti ne bi verjela, da to, če je otrok zapisan v neki cerkveni knjigi, ima kakšno veljavo. Štekaš?
Je pa tako, kot sem napisala. Vseeno v bistvu, a ga dasta krstit ali ne. V nobenem primeru ni nihče na zgubi. Razen uboge stare mame, ki verjamejo zelo zelo globoko v kaznovalnega boga, namesto v nekaj najbolj prijaznega in so prepričane, da bo sledila huda življenjska kazen, če otrok ni krščen. Zato so tudi tako nasilne v teh primerih, ko ni "po njihovo". Ne morejo te razumet, da otroku, po njihovem mnenju, slabo hočeš.
Jaz osebno sicer lahko razumem ateiste, da se jim butasto zdi otroka krstit, če jim je to brez veze. In razumem vernike, da jim to zelo veliko pomeni. Kje je sredina, kdo je zdaj bolj na zgubi in pod hudim stresom, če se vse skupaj obrne na eno ali na drugo stran - krst ali nekrst? Tukaj smo pa zdaj pri občečloveških odnosih. Tukaj zdaj ne gre več za verjetje ali neverjetje v krst, ampak zgolj za to, koliko ti je do samih odnosov, ali pa po drugi plati, koliko v resnici verjameš, da je otrok zapečaten, če ga krstiš. A ni tako?
|
|
|
|