Sita
|
Ja, hvala Gina, tudi to je en vidik. nedolgo nazaj sem tudi sama razmišljala tako - še lani, pred hujšanjem, dokler nisem spoznala še enega vidika in ga morala sprejeti.
Vidiš moj avatar? To sem jaz pri dvajsetih letih, visoka 158 cm z 58 kilami. ta avatar ima tu gor zato, da vem, da moram sedaj to ponovno doseči. Torej nikakor nisem bila vse življenje debela, niti suha, ampak ravno prav. Sem pa bolj mirne narave in se nikoli nisem rada kaj dosti gibala in to sem sedaj spremenila. No, takrat sem bila kadilka, toej ovisna od nečesa (cigaret). Ko pa sem nehala kaditi, pa sem postala odvisna od sladke hrane. In zato sem se zredila. Ko sem se zredla, sem pa bila tako nesrečna, da sem jedla samo še bolj, še bolj in še bolj - bonbončke, čokolada, obvezni čips pred TV-jem in računalnikom. namesto čik pavz, ki sem jih imela prej, so bile prigrizki-pavze. Vendar semzaradi čik- pavz postajala čedalje bolj vitka, potem pa zaradi prigrizkov- pavz čedalje bolj debela. Ker sem odvisna, ja še sedaj sem odvisna, nekaj nujno potrebujem. In tega se moram ozdraviti, to se dobro zavedam, vendar odvisnosti se ne da ozdraviti, ampak le zamenjati eno odvisnost z drugo.
No in ko sem se redila, sem se počutila tako obupno, da si sčasoma nisem več upala na ulico. Bila sem v obupnem stanju.
Potem pa sem šla k zdravniku in se vključila v šolo hujšanja, kjer so nam povedali, kaj smemo jesti, kako moramo vsak dan znova šteti kalorije, telovaditi, si vse zapisovati .... Pisala sem dnenik, vsakodnevno hodila v hribe, tekla (in to precej več kot je bilo obvezno), se odrekala in si v mislih govorila, da je vse sladko zanič, da nič od tega v resnici ne rabim, in če me je premagala želja po torti, hitro pogledala svoj trebuh in si stisnila svoj špeh - zato me je takoj minilo. Sedaj pa je nastopila neka kriza, ko nočem več, ko sem vsega sita ....
No, moj mož pa je pridno hujšal z mano, ni hodil v šolo hujšanja, a je izgubil več kot jaz. Izgubil je 16 kil in je veliko, veliko bolj privlačen kot prej. Seveda sem ga zmeraj imela rada takšnega kot je, pa vendar je sedaj stokrat bolj privlačen kot prej, lahko bbi rekla da sem se nanovo zaljubila vanj .... Obožujem njegovo sexy ritko, lepe ravne dolge noge, vse je na mestu in mali trebušček (prej je pa imel že prav velik, pivski trebuh). Izgleda veliko mlajši kot prej in ženske so mu začele dajati komplimente.
Tudi jaz sem mu sedaj veliko bolj privlačna, pravi, če izgubim še 5 kil, mu bom pa še bolj.
S težo je tako, da se je treba naučiti pravilno jesti in če sedaj shujšam na 62 do 64 kil - kar je dejansko moj cilj, in jem enako kot prej (vsekakor pa z več nadzora nad sladkarijami), s tem da se sedaj gibam (prej se pa nisem), se ne bom mogla več zrediti. Kajti metabolizem se zaradi gibanja spremeni, o tem sem zdaj že podkovana.
V krizi sem samo zato, ker se mi mudi. Moj mož je že lep, popoln (čeprav še ni zadovoljen - tudi on hoče še izgubiti 5 kil) , jaz pa še ne. Jaz se trudim bolj kot on, pa mi gre veliko bolj počasi - sva si pač različna.
In sedaj še o tistem, kar si napisala, lepoti oziroma grdoti debelih ljudi. Ne, debeli res niso grdi, imam prjateljico, ki ima krepko čez 100 kil, pa jo imam zelo rada. meni je lepa, pa vendar mislim, da bi morala shujšati, saj ima hude težave s svojim zdravjem in tudi sebe "ne mara" zaradi tega. če hočeš ali ne, človek je zagrenjen, če je predebel - v sebi. Ona je navzven veseljak, v sebi pa zelo nesrečna. mi je povedala in pravi, da rabi pomoč in da si želi shujšati, vendar nima volje. Mene pa spodbuja, naj le nadaljujem, da si bom s tem naredila veliko uslugo - tako za zdravje kot za svojo samozavest. In to ji resnično verjamem.
Moj mož pravi, zakaj bi nosili več kil kot jih rabimo. In to: - za kilami se skriva prestrašeno bitje, ki mu kile predstavljajo neko varnost pred nevarnim svetom. Jaz verjamem v to.
Prvič sem se zredila v puberteti, po tistem, ko sem bila zlorabljena. Potem sem začela kaditi in sem shujšala in potem cigarete zamenjala za odvisnost od čokolade. In sedaj sem tu. Imam veliko več samozavesti kot prej, saj sama hodim v gore, sama laufat, sama si upam povsod, z ljudmi stalno navezujem stike brez problemov .... in še srečna sem. Pa še shujšala sem, vendar ker mi ne gre vse po planu, preveč mislim, kaj bi jedla, pa še ne smem in zato sem trenutno nekoliko depresivna. Včasih kar prosim za za čudežno pomoč, itak pa vem, da mi bo uspelo, vendar že zamujam z rokom, ki sem si ga postavila in to me žalosti. Bo že.
_____________________________
Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Res si zakladnica.
