Angellina
|
Ok, za njenega moža ne vem, pri naju, pa je tako, da se dobro počutiva, le če imava pospravljeno in čisto.
Grozno mi je, če imam razmetano, sploh se ne morem sprostit in kar naprej gledam kaj je treba postorit. Na srečo nimamo velikega stanovanja, tko da sem fertik čas posla. Vseeno mi je kako imajo drugje, le tu kjer sama živim, mora biti tipi topi. Šele takrat se lahko foknem na kavč, tla ali grem za računalnik. Ko se mali igra, je seveda tam en kup igrač, ki jih pol raznosiva po celem stanovanju. To ne smatram za razmetano, igrače so pač igrače, le ko ga dam spat, jih zmečem v škatljo. S tem hočem povedat, da sem takšna kot sem popolnoma srečna in da se mi ne zdi, da mam kake motnje v glavi, ker ljubim čistočo. Ob tem kar opisujete nekatere, mene kar trese. Ampak ve ste v tem srečne, spet drugi pa smo srečni če imamo čisto.
Je pa res, da nekdo, ki nima takšnega mišljenja, ne more živeti z takšnim človekom, ker potem samo trpi.
Pri naju včasih on teži za neke stvari, ki meni dol visijo, npr: fleki po laminatu od mleka (če mi s flaške od  na tla pade), jaz pa težim, če ne pomije krožnika ali skodelice za seboj. In pol on mene ne razume, zakaj mora pomiti skodelico, če bo še pil iz nje, jaz pa njega ne kaj ga moti flek na tleh, sej jih bo še sto tekom dneva, ker laufam s tisto boco sem in tja... Ampak konec koncev sva si čist ista in bolj ko sva si glede tega podobna si že ne bi mogla bit. Mora bit pa zelo hudo, če temu ni tako. Sama vem, da nikoli ne bi mogla živeti z osebo, ki se ji o redu niti sanja ne. Takšni smo pač eni, očitno za marsikoga čudni, toda čustva so obojestranska  .
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je prava kopija Monka 
