Anonimen
|
Bagi zlato moje,ne morem si zamislit kako ti je,ko so te postavili pred tako kruto izbiro.Res je nobena mamica ne bi smela nikoli doživet te situacije. Pa vendar po vsem tem kar si že doživela z tvojima otročkoma,vse tisto neskončno trepetanje za njuni življenji,pa po vsem kar so ti sedaj napovedali,nisi prav nič ti kriva.Niti pod razno!!!Ne očitaj si prav ničesar!!Me slišiš!!!Kruto rečeno,morda je moralo tako bit,sedaj,ko je bilo še na začetku,huje bi bila tista diagnoza,izbira med enim in drugim,kasnje.Kako rada bi ti bila bližje,da te stisnem v objem in,da se zjočeš,da s solzami odplakneš vso bolečino,ki trga tvoje srce.Ne zadržuj se,joči.povej,govori s komer koli,ki te je pripravljen poslušat.Glej me smo tu,pa čeprav nezadostna tolažba,smo pa pripravljene ti nastavit ramo. Žal mi je,da te je to doletelo.V tolažbo naj ti bo,da imaš dva zdrava,živahna otročka,tam ob sebi,da jih lahko objameš,poljubiš,razvajaš. Potrebujeta te,vso,in nasmejano,ko bo najhuje mimo. Ne pozabi,jaz sem tu,če želiš.
|