silvya
|
IZVIRNO SPOROČILO: Zvončka
Najprej odgovor "nečlanom našega društva": Neješči otroci, kot jih na tem mestu opisujete, ne bodo vprašali za jest, če jih boste pustili lačne v neskončnost. Kdor trdi, da naj otroka pustiš, da bo postal lačen in bo potem jedel, kar mu daš, nima pojma o takih problemih in naj zato ne pametuje. In tudi nasveti a la: dajte mu pa sirup za apetit...ne zaležejo prav nič, ker je seveda tudi sirup težko spravit vanje, saj ponavadi zaznajo vsako nianso v sicer ustaljenem okusu tiste hrane, ki jo sicer še jejo (pa jo po vmešanem sirupu morda ne bodo več). Vsekakor pa veljata po mojih izkušnjah pravili: 1. tak otrok rabi zelo majhno količino hrane in najbolje je to čimprej ugotovit in sprejet (koliko, je stvar posameznika) in 2. ne se obremenjevat z raznolikostjo hrane, naj kar je tistih par stvari, ki so mu všeč in ne jih otroku s kakšnim cirkusom okoli hrane priskutit. Vendar pa pojest nekaj preprosto mora, sicer bo imel želodčne težave, pa četudi je to čokolada med njegovo najljubšo risanko.
Zanimivo pa je, da so po mojih videnjih taki otroci nadpovprečni v drugih elementih življenja, ponavadi so celo nadpovprečno zdravi, kar je po eni strani logično, ker ne obremenjujejo telesa in metabolizma s prekomerno količino hrane, poleg tega jih hrana absolutno ne zanima in imajo čas in energijo za druge, zanje pomembnejše stvari, v katerih prekašajo vrstnike.
Je pa še nekaj res: Ni samo štos v temu, da taki otroci pač ne jejo in se starši (ponavadi brez potrebe) bojijo zdravstvenih težav, ampak se ta njihova neješčnost odraža v kvaliteti življenja cele družine. Najprej zaradi tega, ker ko so tečni, nikoli ne veš, če je to zaradi lakote ali česa drugega. Včasih je res zaradi lakote. Potem še zaradi tega, ker moraš vedno, ko greš na kak izlet ali v restavracijo, imet pred očmi vprašanje, kaj bo otrok jedel, ker nekaj mu moraš ponudit.
Vso srečo.
Se popolnoma strinjam. Kdor nima izkušenj s čim takim ne more deliti nasvetov, ker sem sama pri svoji hčeri poskusila marsikaj pa ne pali. Ne da bi jo silila da mora vse pojesti, sem ji obrazložila, da pač nekaj mora, da si naj sama naloži na krožnik kar ji je všeč in pač poje samo tisto. Pa se še vedno zgodi, da včasih prične nergat, da ona tega in tega ne je kar je na mizi in naredi cel cirkus.
Je pa res kot je zgoraj napisano nadarjen otrok in je v šoli vključena v program za nadarjene.
Njen mlajši brat pa je vse. Zato vem kakšna je razlika med ješčim in neješčim otrokom.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa je bil, ko smo bili kje na obisku, meni so težili da naj jem, saj sem ampak ne toliko koliko se je njim zdelo normalno, potem je pa še mama dobila 1001 nasvet kaj mora nardit, tudi s šibo
Nihče se več ne sekira , vsi otroci so zdravi, pa čeprav ima tamal pri 16 mesecih še ne deset kil , tavelika pa pri 178 cm višine 58 kg. No ja, tasrednja je pa jedec in to užitkarski ( to ima po meni, zgleda) , ampak ji zaenkrat še uspe vse pokurit z različnimi športi in njenim nemirnim karakterjem
"
Sin bo januarja star tri leta in vsak dan me je GROZA obrokov, ki jih imamo ker samo strmi v krožnik in ne je nič. Obožuje skute
. Probali že vse možno, jedli že vsepovsod, ne pali nič, včasih se mi zdi, da sploh nima časa jest, oz ne čuti potrebe po hrani
