janja
|
Še pozdravček iz Ljubljanske kotline. Joj, Aljuška sem ti kar fouš, jaz bi takoj stanovala ob morju. A kaj ko se moj ne bo premaknil iz doline smogovcev. Aljuška - obnašanje tvoje hčere je nekaj čisto normalnega. Jaz sem pred leti pazila 10 otrok (iste družine), pa so si bili med seboj čisto različni, kjub temu, da sta vse vzgajala v istem duhu. Tudi naš Andraž je trenutno v obdobju trme in preizkušanja. Če kaj ni po njegovem, se vrže po tleh - in kaj naj storim - sem proti pretepanju otrok, tako da če je prilika ga zagrabim in odpeljem v sobo, da se pomiri. Kaj pa če se mi vrže na tla sredi trgovine - takrat te vsi gledajo kot da si padel z Marsa (češ kaj pa počneš z otrokom!). Ampak to so normalni odzivi otrok - nekateri so bolj trmasti, drugi manj - mislim, da igra tukaj vlogo tudi sam karakter otroka, ki pa ga mi ne bomo spremenili. Otroku lahko le nakažemo smernice in mu povemo, da včasih njegove reakcije niso v redu. Opažam tudi, da otroci dostikrat nimajo potrpljenja, zato tako burno reagirajo. Glede posojanja igrač drugim otrokom, pa ima tudi naš zadržke. Pa ga prepričamo, vendar mora tudi tvoj otrok kdaj dobiti v posodo igračo od drugega otroka. Tukaj se učijo menjave (jaz tebi - ti meni). Se pa strinjam, da ima otrok tudi igrače, ki jih nikoli ne bi delil z drugimi. No, pa če se vrnem k izsiljevanju otrok. Ponavadi sem jaz tista, ki rečem NE, potem pa gre k očiju, ki pa tudi nima potrpljenja in dobi svoje. In kako naj ga potem vzgajam? Mislim, da je pri vzgoji zelo pomembno, da sta starša soglasna. Problem našega očija je, da je bil navajen vse dobiti in zdaj to prenaša naprej. Jaz pa sem odraščala z bratom in sestro in se svet ni vedno vrtel samo okrog mene (čeprav mi ni nič manjkalo!). Tako da je to začaran krog. A vaši tudi prihajajo iz vrtca oz. igrišča pravi umazančki? Andraž je zadnje čase tak, kot da bi se valjal po blatu ali mivki. Ga moram preobleči takoj, ko prideva domov, če ne vse škrta pod nogami. Unnna - predlagam, da se pogovoriš z otrokom glede njegovih strahov. Jaz sem našim (babicam in dedkom, stricem in tetam...) izrecno prepovedala, da otroka strašijo s kakšnim volkom, pošastjo iz omare, strahom... Če kaj naredi narobe, naj mu dajo vzgojni ukrep in ne psihološki. Zato zaenkrat tudi nimam težav glede strahov ponoči, niti ga ne tlačijo nočne more. Lahko pa strah izhaja tudi iz dogodkov, ki jih dnevno doživlja ali gledanja televizije. Najbolje, da se res pogovorita, pa ti bo sam povedal kaj ga preganja. Za prvomajske praznike bomo šli po vsej verjetnosti na morje (če bo vreme). Tašča in tast imata prikolico v Novigradu, pa je to za nas najcenejša varianta, pa še ni treba skrbeti glede hrane... No, zdaj sem se pa razpisala. Lepo se imejte in uživajte na sončku, pa se še kaj beremo.
_____________________________
Otroci so naše največje bogastvo! Čuvajmo jih! http://janja73.mojalbum.com http://zo-ja.mojalbum.com
|