Anonimen
|
Si nebi mislila, da bo moja tema tako aktualna. No ene ste me narobe razumele, ker resnično nimam nič proti zgodnjemu poučevanju tujega jezika. Sploh pa nimam nič proti, da starša če sta različnih narodnosti, učita otroka vsak svoj materni jezik. To se mi zdi celo pohvale vredno.Nič nimam proti, da otrok gleda risanke v tujem jeziku, tudi moj jih, pa tudi sem ter tja mu kakšno tujo besedo razložim, pa kaj v angleščini povem.
Ta družina pa sigurno ni narodnostno mešana, niti starša ne izhajata iz mešanih družin, vsaj ne angleških, in ata nima dvojnega državljanstva, je pa službeno dostikrat v tujini, tako da gre tukaj res samo za učenje angleščine otrok in nič drugega. Vem pa to za sigurno, ker mi je oseba, ki je njihov dober znanec to povedala in mi tudi razložila, da živim v veliki zmoti, ker mislim da je ta oče tujec.
Drugač pa snob, snobizem označuje nekoga ali nekaj, ki posnema pripadnike višjega sloja, kdor skuša s poznavanjem nekih kulturnih in umetniških del zbujati pozornost. Mogoče sem res izbrala napačen izraz, sam se pomoje nisem dosti zmotila. Z govorjenjem jezika, ki ni tvoj materni jezik in se niti ne govori v domačem okolju skuša ta oče na nek način pokazati svoje svetovljanstvo, inteligenco, finost, kaj pa vem kaj. Izstopa pač. Poznam kar veliko ljudi ki res dobro obvladajo kakšen tuji jezik, so ga celo študirali ali pa živeli več let v tujini, pa z svojimi otroci govorijo lepo po slovensko. Tudi nekatere ste priznale, da se tega ne upate lotiti. In zakaj ne? Saj ste same rekle, da je važno, da otrok spozna vsaj melodijo jezika. Sicer pa imate prav, vsak dela po svoje. Mene je ta družina presenetila, ker je edina, ki jo poznam in to počne. Pa še enkrat povdarjam, tukaj ni govora o dvojezični družini, ampak o enojezični, ki pri osebnem komuniciranju uporablja tuj jezik.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Če bi s tem začela prekmalu bi revček na koncu govoril esperanto.. 
. Če želita, da bi otrok znal vse tri jezike, bi s tem lahko začela že zdaj. 
eden slovensko, drugi v tujem jeziku. Pa tega niti slučajno ne počneva zato, ker bi mislila, da smo kaj več od koga drugega ali da bi komu kazala svojo večvrednost. Pravzaprav nama dol visi, kaj si mislijo ostali. Tako delava zato, ker znava, ker nama ugaja in ker misliva, da je to dobra popotnica za otroka. In če se bo kdo bolje počutil, če nas bo zato ožigosal za snobe, pa naj. Bog mu daj zdravja, bi rekla moja babica. 
, tudi če oče nima nobene družinske "povezave" ali pa kaj podobnega z angleščino, se men še zmeraj ne zdi glupo, da vzgaja otroka dvojezično. Edino pomembno je, da res jezik obvlada in da je dovolj strikten pri svojem početju, kar pa očitno je... 
