Anonimen
|
Naj vam povem kako se je vse skup začelo: bil je delavec na CPG (cestno podj.), vozil je kopača. Že ko sem ga prvič videla, mi je bil všeč. Stalno se je smejal, zbijal šale. Drugič ko sva se videla, sva se pogovarjala, kar precej časa. Potem ga nisem videla 14 dni, nakar je prišel delat priključke v našo ulico. Sprva nisem vedela da je on, nekega jutra, ob 7 slišim da eden poje, pogledam in ga vidim kako poje v kopaču. Kok sem se nasmejala zaradi njega. Videla sva se še velikokrat, kakšen krat me je pozdravil, včasih pa mi je le žvižgal. Ko je delal pri naši hiši, pa ne vem zakaj, kljub temu da sem bila zraven njega (sem očetu nekaj prinesla), me ni šlivil. Bila sem žalostna.
Kmalu je šel delat drugam, spet mi je žvižgal, enkrat ko sem bila zunaj z eno punčko z vozičkom, je šel mimo mene s kopačem in mi je 3x pomežiknil in to tako lepo! To je pa bilo zadnje. Potem sem šla v službo, on je šel delat na drug konec vasi. Videla sem ga le še, če je šel mimo mene z avtom.
Zdaj pa ga ni več, so končali z deli. jaz pa ne morem nehat mislit nanj. Spominjam se ga, vseh nasmehov, žvižganja, najinega pogovora. Velikokrat si želim, da bi ga spet videla, da bi spet prišel delat k nam.
Strahopetna sem zaradi svoje debelosti. Kaj bi dala, da bi lahko shujšala in postala bolj drzna pri fantih.
Večkrat si mislim: če bi bila suha, bi se mi 100% bolj posvečal, kot se mi je. Kili pa nočejo in nočejo dol.
Pogrešam ga 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
