aurora28
|
Pa še malo z zamudo, vam naj še jaz povem svojo zgodbo.....
Takole, dobila sem službo za določen čas - 1,5 leti. In sva se z mojim možem odločila, da bi delala kaj na otroku. Seveda sva iz prve zanosila, najprej nisem takoj povedala, ko pa sem bila v drugem mesecu pa sem začela krvaveti in odšla v bolnico. Šefici sem povedala po telefonu, da sem imela spontani splav  . Seveda je sočustvovala z menoj, ampak sem v njenih besedah čutila, da ni bil ravno pravi čas za zanositev, saj je isočasno šla na bolniško moja sodelavka, ki je prav tako bila noseča in je morala biti doma celih 9 mesecev. Ampak seveda mi šefica tega ni povedala, ampak sem čutila to. Nato sva nekaj časa ˝čuvala˝ampak se je zgodilo, da sem zadnji dan menstruacije jaz zopet zanosila. Bila sem noseča 8 tednov, ko sem zopete začela kvaveti in zopet v bolnico in zopet imela spontani splav
Ko najmanj pričakuješ se ti stvari zgodijo. Od drugega splava z možem ne delava na otroku, ampak sva se odločila in šla po druga mnenja, zakaj je prišlo do dveh spontanih splavov. Nov zdravnik naju je poslal kar takoj na preiskave in izkazalo se je, da sem imela čez celo maternico pregrado. Zdaj so jo odstranili in zdaj bova v kratkem začela planirati  . Zdravnik mi je rekel, da naj čim prej zanosim. Zdaj pa lahko le upam, da bo v tretje šlo rado in da bo vse ok. O mojim posegim in težavah zdaj ve vse moja šefica in me v vsem popolnoma podpira in mi še sama prav, da so te zadeve (preiskave) bile potrebne, da bom lahko imela otroke. Drug teden ko se vrnem iz bolniške nazaj v službo, ji bom povedala kaj mi je rekel zdravnik in to samo njen in nobenemu drugemu. Mislim, da je šef tisti, do katerega moraš biti fer, saj ti on daje službo in ne sodelavci. Sodelavci so pa itak zgodba za sebe...ko sem splavila so se razširile po firmi govorice, češ kaj mi je blo, pa da itak ni bil ta pravi čas za zanositev...parkrat so me njihove izjave, ki so jih govorili meni za hrbtom zelo prizadela. Zato sem se odločila, da bom tvegala, njim ne bom povedala, do šefice bom fer in ne bom se ozirala na to, da mi letos poteče pogodba. Če mi bodo pogodbo podaljšali mi jo bodo zato, ker dobro opravljam svoje delo in ne zato ker sem fer do šefice. Šefom je zelo pomembno, če si fer do njih, še bolj jim pa pomeni, da svoje delo, za katero si zadolžen opravljam 100% dobro. Zdaj so moji odnosi s sodelavci zgolj službeni, s časom pa se naučiš biti tudi malce hinanvski, kot so oni do tebe, saj še vedno velja rek: ČE SE NE MOREŠ UPRETI VOLKOVOM, POTEM TULI Z NJIMI, SAJ LE TAKO LAHKO PREŽIVIŠ!!!! Jaz se tega zavedam in se tudi ravnam po tem. Zato Anonimna poslušaj sebe in svoje želje in če si se dogovorila s šefom, potem upoštevaj vajin dogovor. Jaz bi na tvojem mestu tako naredila. Pomlad bo kmalu tukaj.
< Sporočilo je popravil aurora28 -- 17.3.2007 16:07:37 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Sem optimistična in verjamem, da se bodo stvari uredile, tako kot se morajo. Je že res, da mogoče vseh strvari ne moremo imeti naekrta ali takoj, čez čas si pa vse uredimo...tako stanovanje, otročka, službo, finančne zadeve....
. Srečna sem zanjo zelo, po drugi strani pa se jezim sama nase, ker ne zberem dovolj poguma. In tudi mož mi je včeraj rekel, da kaj čakava. Ja kaj čakava. On je 100% pripravljen, prav tako jaz. Oklevam le zaradi službe, ker bi hotela biti fer. 
Po drugi strani pa se sprašujem, kaj pa če ne rata takoj, kaj pa če pride še kakšen ss vmes. Toliko je vprašanj, toliko dvomov. Ampak le zaradi nečesa nisem v dvomu. Vem namreč, da si otroka ZELO želim in da bi najraje že bila srečka 
