|
Strawberrie Cherrie -> ideal APja - dojenje (5.2.2007 18:47:27)
|
Nekaj vam moram prepisati od Martine Judež...zakaj spoštujem vse mamice ki dojijo.
Iz tople plodovnice, v kateri je lebdelo njegovo telo, ga čedalje močnejši krči, čedalje bolj sunkoviti valovi vlečejo ven. Po 9mesecih mora zapustiti varno zavetje maternice. Čas je za menjavo svetov. V otrokova pljuča vdre zrak in zasliši se njegov jok.
Kako pomembno je da lahko po tem šoku čim prej občuti mehkobo materinega trebuha! A žal mu damo samo nekaj kratkih trenutkov in že je na vrsti tehtanje, merjenje, ocenjevanje, oblačenje. Cse to bi lahko počakalo, novorojenček bi se gotovo raje najprej privil k materinim prsim. Veliko bolj pomembno bi bilo, da bi v teh prvih najdragocenejših in najpomembnejših trenutkih otroček čutil materin dotik in toplino. Novorojenček, ki bi ga pustili na maminem trebuhu, bi bil sposoben sam prilesti do dojke, poiskati bradavico in se prisesati. V pridušeni tišini in ne premočni svetlobi bi se pomoril s kapljicami materine ljubezni in začutil, da je svet, v katerega je prišel, varen. Ker pa mu to ni omogočeno, nemočno joka in v strahu vije rokice in nogice. In glasneje kot joka, bolj zdrav je slišati. A otročkov jok ni izraz njegovega veselja , temveč nemoči in prestrašenosti. On si želi biti v stiku z mamico ....
Vsaka nosečnica se skrbno pripravlja na porod (pripravljanje na porod[sm=zmeden.gif] spet AP), hodi v materinsko šolo, se pogovarja s prijateljicami, ki so že rodile, bere revije in drugo literaturo o porodu, a na dojenje se praktično nobena ne pripravi. Prevladuje miselnosti : ''SAJ BO ŽE, ČE MI NE BO ŠLO, BOM PA PO STEKLENIČKI HRANILA OTROKA.'' In mamice, ki prvič rodijo, imajo predstavo, da dojenje steče samo od sebe, če pa ne gre tako, pač ne dojiš. In potem so šokirane, da je pristavljanje v prvih dneh boleče, da novorojenček želi stalno sesati in ne na 2-3ure, kot piše v knjigah. Ko torej vidijo, da bi otroček stalno sesal, takoj ugotovijo da nimajo dovolj mleka, med.osebje pa nastalo situacijo ponavadi rešujejo s stekleničko. Otročka napolnijo s sladko vodo ali z zanj TEŽKO PREBAVLJIVIM adaptiranim kravljim mlekom in potem s polnim želodčkom omaga in zaspi za 2-3ure, kot piše v kjnigi, in vsi so zadovoljni, ker se je tako lepo najedel in je priden. Mamica pa ne doji, prsi nimajo spodbude in tako se velikokrat že v prvih dneh dojenje zaključi in konča.
Saj se med.sestre v porodnišnici trudijo, da bi ti pomagale pristavljati dojenčka in te lahko naučijo tehnike dojenja, ampak MOČ, da vztrajaš in kljub težavam ne kloneš, moraš pa ČRPATI IZ SEBE: .....................
Nevarnost, ki preži, je tudi, da bodo presodili, da otrok izgubi preveč teže. Vendar je moje mnenje, da smo v tej igri vsi preveč neučakani. Normalno je, da otrok izgubi do 10% svoje teže in se ne more takoj začeti rediti. Če je mati narava naredila tako, da mleko v začetku teče samo po kapljicah in šele po nekaj dneh bolj obilno, je gotovo imela za to razlog. Novorojenčkov mali želodček ne more že prvi dan po porodu nositi polne količine mleka, ampak rabi čas da se postopno privadi in posledično tudi zrediti ne more drugi dan.
Vendar pa potem, ko se mamica in dojenček prebijeta skozi prve ''suhe'' dni, začne mleko vidno teči in potem lahko začneta uživati, objeta v neskončni ljubezni, popolnoma predana drug drugemu. Z dojenjem se namreč ne polni samo fizično, ampak tudi otrokovo ENERGETSKO TELo. Otrok je z vsemi čuti povezan z materjo, jo okuša, voha, tipa, gleda in posluša bitje njenega srca. In tudi to, da dojenčka pestujemo, tako da je njegova glavica ob materinih prsih, IMA SVOJ NAMEN. Kako je lepo, ko se popolnoma povežemo z otrokom, ga nosimo ob sebi im mu dovolimo, da se doji, kadar si želi in pri tem je čas popolnoma nepomemben. (osebno se mi zdi, da AP sporoča natanko tole..)
Veliko mater pa je danes žal odrezanih od stika s seboj, zato jim je tudi stik z otrokom težko vzpostaviti, bojijo se pretirane bližine in navezanosti. In namesto intuicije se morajo potem posluževati raznih pripomočkov in urnikov dojenja. Če pa pristavimo otroka po želji, pa če tudi sesa 24ur na dan, so njegove potrebe po sesanju zadovoljene duda pa je popolnoma nepotrebna. Otrok ne potrebuje nadomestkov za mamico otrok potrebuje njo. Otrok tudi ne potrebuje nadomestkov na osnovi kravjega mleka, ki ga napolnijo s kalorijami namesto Z ENERGIJO IN LJUBEZNIJO.
Če se ozremo v ti nerazviti svet, vidimo, da tam dojenje že stoletja popolnoma naravno poteka. Ženske nosijo otroke ob sebi in ti lahko po mili volji sesajo, ni jim potrebno jokati in jokati, da bi bili potešeni. To, da morajo dojenčki jesti obroke, je izum novejše dobe, da smo v vmesnem obdobju med enim in drugim dojenjem rešeni otroka.
.................................
...........................
........
V naši kulturi tudi otrokova navezanost na mamo velja za škodljivo, otroci pa za razvajene. (poteka debata o tem???) Popolnoma normalno se nam zdi, da se otrok uspava s stekleničko ali dudo. Če ne gre, pa ga nekatere nosijo in mu ne dovoijo, da bi se uspaval z dojenjem, oziroma ga pustijo jokati, da se bo sam navadil uspavati. V tem kapitalizmu namreč želimo, da bi bil otrok ćim prej samostojen, DA BO ZASPAL SAM, NE GLEDE NA NJEGOVE SOLZE PRESTRAŠENOSTI.ojimo se ga nositi da se ne bo navadil bližine in ljubezni. A zakaj vse to, ko pa je nam mamam dan čudovit pripomoček za uspavanje otroka?
................
.......Tudi ponoči se otroček bolje počuti privit k mamici in se, če ga je strah, če je lačen ali žejen, privije k njenim prsim in mirno zaspi naprej. Ob tem pa se tudi otrokov oče lahko mirno naspi, ponoči mu ni potrebno vstajati in pripravljati hrane ali nositi otroka v naročju. Dojenje pa ne uspava samo otroka, ampak tudi mamico, saj se sprošča hormon PROLAKTIN, ki pomirja. In mamica je kljub večx nočnemu dojenju spočita, saj lahko počiva med otrokovim sesanjem.
Dojenček zajoka, mati se ob njegovem joku samodejno zdrzne in ga želi potolažiti in TO JE POVSEM NARAVNO njen otroček z jokom kliče, tako izraža svoje potrebe. In ko se mati odzove na njegove PROŠNJE, mu daje vedeti, da so NJEGOVE ŽELJE POMEMBNE, VREDNE UPOŠTEVANJE in tako bo tudi, ko bo prišel čas, da se poda v svet, pogumen in bo verjel v dosego svojih ciljev. KAJ PA BI MU MATI SPOROČALA, če ga ne bi SLIŠALA?
DOJENJE JE TISOČKRAT VEČ KOT PREHRANJEVANJE, DOJENJE JE ČISTA LJUBEZEN IN KOMUNIKACIJA Z OTROKOM NA VSEH RAVNEH. NAJ OBSTAJAJO ŠE NE VEM KAKŠNI NADOMESTKI MATERINEGA MLEKA , NADOMESTILA ZA DOJENJE NI.
Malo sem skrajšala članek, ampak verjetno sem zajela to, kar je hotela avtorica povedati in kar vam želim sporočiti naprej.
|
|
|
|