andreja2000
|
tosja žal mi je,da ti je usoda vzela tvojo mami.Sama se tega resnično bojim. florita popolnoma se strinjam s tabo,da je potrebno zdraviti vzrok,tudi dušo in ne samo telo. O,ko bi ti vedela,kako trda je moja mami glede teh stvari.Veliko sva se o tem pogovarjali,a ona ima žal drugo mnenje in mi je celo rekla,če je z mano vse vredu in da so taki ljudje prismojeni in je pač bil goli slučaj,da se jim je stanje izboljšalo.Istega mnenja kot mami je žal tudi ati,tako,da se ju nikakor ne da premakniti.Morda ji bom nesla eno knjigo,če jo bo želela prebrati,kaj vem,mogoče pa bo le začela drugače razmišljati.Njen brat je zdravnik,pa ona sama misli,da je pol zdravnica,tako,da ne vem,koliko se jo bo kaj dalo premaknit. Poizkušam ohraniti optimizem in vero ,kajti to je sedaj tudi moja rešilna bilka-optimiem mi daje moč,da stopam skozi to obdobje bolj mirno kot sicer.Hudo je,ko nekdo,ki ga imamo z vsem srcem radi tako zboli.Radi bi mu pomagali in mu dali vedeti,kako zelo ga imamo radi,da ni sam,a se mi zdi,da včasih niti tega ne znam. Težko je ,ko se stvari tako nakopičijo in ker je sinov oče imel pred tremi meseci prometno in je tetraplegik,stojim ob strani tudi sinu in bivši tašči. Vem,težko bdobje je pred mano,a upam,da mi optimizem in vera stojita ob strani,da se bom uspešno spopadla s tegobami v prihodnosti. Želim vam lep in prijeten dan,da vas spremljajo lepe misli,vse slabe pa hitro vstran.
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|